Nevarnosti trendov zdravega prehranjevanja: Imate motnjo hranjenja, ne da bi vedeli?
Trend prehranjevanja z zelo omejeno prehrano, osredotočen na “čisto, krepostno” hrano, se je iz skupine blogerjev o dobrem počutju in nišnih strokovnjakov preselil v mainstream. Na Instagramu je več kot 48 milijonov objav s hashtagom ‘#cleaneating’, veganstvo pa se je v letu 2020 povečalo za 40 odstotkov. Ob tem so priljubljeni tudi trendi, kot sta občasno postenje, na primer dieta 5:2, ter čaji za razstrupljanje, ki naj bi „čistili prebavni sistem“ z naravnimi zelišči.
Navidezno se ‘čisto prehranjevanje’ trži kot zdrav pristop, vendar strokovnjaki opozarjajo, da gre pogosto za psevdoznanstveno omejevalno prehranjevanje, ki lahko vodi v neurejeno hranjenje.
Trend je najpogostejši med mladimi ženskim v najstniških letih in 20-ih, a prizadene tudi starejše ženske in moške, piše Healthy. Posebno so ranljivi pogosti uporabniki družbnih medijev, kjer vplivneži delijo svoje prehranjevalne navade. Nekateri, kot Deliciously Ella, se zaradi zdravstvenih razlogov prehranjujejo omejeno (npr. zaradi sindroma posturalne tahikardije), a mnogi sledijo trendom brez medicinskih razlogov, kar vodi v napačne samo-diagnoze, kot je domnevna intoleranca na gluten.
Je ‘čisto prehranjevanje’ motnja hranjenja?
Po mnenju dobrodelne organizacije Beat so motnje hranjenja resne duševne bolezni, med katere sodi tudi ortoreksija – obsesija z zdravo prehrano. Za ortoreksijo so značilne podobne obsesivne navade kot pri anoreksiji ali bulimiji, le da je poudarek na kakovosti hrane. Posledice, kot je izguba teže, so pogosto enake.
Zdravstvene posledice omejevalne prehrane
Ekstremna izguba teže lahko povzroči redčenje las in težave s plodnostjo. Prekomerno pitje čajev za razstrupljanje lahko poruši normalno delovanje črevesja. Psihološko gledano označevanje hrane kot „umazane“ ali „čiste“ spodbuja obsesivno vedenje in lahko vodi v cikle prenajedanja in krivde. Dolgoročno izogibanje celim skupinam živil lahko povzroči resne zdravstvene težave.
Kraljevo društvo za osteoporozo opozarja, da je 20 odstotkov ljudi med 18. in 35. letom zmanjšalo vnos mlečnih izdelkov, kar lahko vpliva na kostno maso. Hkrati je študija univerze Harvard pokazala, da lahko dieta z nizko vsebnostjo glutena poveča tveganje za sladkorno bolezen tipa 2 za do 13 odstotkov, saj zmanjšan vnos žitnih vlaknin zmanjšuje zaščito pred to boleznijo.
Ali obstaja ravnovesje?
Zdrav pristop k prehranjevanju je mogoč, če je podprt z dodatki in uravnoteženo prehrano, zlasti pri tistih z medicinskimi diagnozami, kot so alergije. A če se posameznik izogiba celim skupinam živil, hrano označuje za ‘slabo’ in se zaradi tega socialno izolira, so to lahko opozorilni znaki motnje hranjenja, pri katerih je pomembno poiskati strokovno pomoč.
