Nezakonite migracije: EU uvaja strožja pravila in možnost „vozlišč za vračanje“
Evropska unija bo na plenarnem zasedanju Parlamenta v Strasbourgu predstavila novo zakonodajo, ki prinaša strožja pravila za vračanje nezakonitih migrantov in uvaja možnost tako imenovanih „vozlišč za vračanje“. Nova uredba, ki nadomešča direktivo iz leta 2008, bo neposredno zavezujoča v vseh državah članicah in naj bi zapolnila manjkajoči del azilnega ter migracijskega sistema EU. Namen je poenotiti postopke vračanja, povečati učinkovitost in državam članicam omogočiti večjo prožnost pri iskanju inovativnih rešitev, kot so posebni centri za deportacijo zunaj unije.
Vodja Evropske komisije Magnus Brunner je v ponedeljek na zaprtem brifingu poudaril, da želi državam članicam omogočiti razmislek o novih pristopih, piše Euractiv. „Vprašanje vračanja je eksistencialno. Ljudem želimo dati občutek, da imamo nadzor nad dogajanjem v Evropi,“ je dejal. Predsednica Komisije Ursula von der Leyen je koncept vozlišč izpostavila že oktobra lani v pismu državam članicam, kar je sprožilo večmesečne razprave na ravni EU. Po navedbah Euractiva bo novi predlog vključeval tri scenarije vračanja: v državo izvora, tranzitno državo ali državo s sporazumom o vozliščih za vračanje.
Enoten sistem za večjo učinkovitost
Nova pravila ciljajo na odpravo nedoslednosti v sedanjem sistemu, kjer se po besedah Brunnerja „štirje od petih ljudi z odločbo o vrnitvi še vedno zadržujejo v EU“. To naj bi spremenili z uvedbo „evropskega naloga za vračanje“ in vzajemnega priznavanja odločitev med državami članicami, čeprav to ne bo obvezno. Pravila predvidevajo tudi strožje ukrepe za posameznike, ki predstavljajo varnostno tveganje, vključno z daljšim pridržanjem – do 24 mesecev ali celo dlje, če sodnik oceni, da je potrebno. Prepoved vstopa v EU bi se lahko podaljšala z dosedanjih pet na deset let, za visoko tvegane posameznike pa celo na dvajset let.
Poleg tega nova uredba ukinja določeno obdobje za prostovoljni odhod, ki je prej znašalo od 7 do 30 dni, in državam članicam prepušča določitev rokov. „Če se tega vprašanja ne lotimo resno, tvegamo izgubo zaupanja državljanov,“ je opozoril Brunner. Slednji rešitev vidi v krepitvi zaupanja v demokratične institucije.
Širša vloga Frontexa in strožji pogoji
Predlog odpira vrata tudi večji vlogi mejne agencije EU Frontex pri vračanju migrantov, kar bo podrobneje obravnavano v prihodnji prenovi predpisov. „Delamo na tem,“ je zatrdil Brunner. Program Ursule von der Leyen za njen drugi mandat predvideva potrojitev števila pripadnikov evropske mejne in obalne straže na 30.000, kar bo zahtevalo obsežne spremembe. Nova pravila so del širšega pakta o migracijah, ki vključuje hitrejši pregled varnih tretjih držav in pripravo seznama varnih izvornih držav, ki naj bi bil dokončan že marca, namesto prvotno predvidenega junija.
Komisija je v preteklem tednu potrdila, da pospešeno sodeluje z državami članicami pri tem procesu. Nova uredba tako odraža ambicijo EU, da vzpostavi strog, a enoten sistem, ki bo odgovoril na izzive migracij in hkrati ohranil nadzor nad zunanjimi mejami.
Koncept „vozlišč za vračanje“ ostaja predmet vročih razprav. Gre za namenske centre zunaj EU, kjer bi potekala deportacija, kar nekateri vidijo kot inovativno rešitev, drugi pa kot etično sporno. Brunner vztraja, da je cilj dati državam članicam orodja za učinkovito upravljanje migracij, medtem ko kritiki opozarjajo na morebitne kršitve človekovih pravic.
Portal24; Foto: Pixabay/NakNakNaku
