Ali je Schengen pred razpadom?
Evropska unija se sooča s preizkušnjami, ki ogrožajo prihodnost enega njenih največjih dosežkov – schengenskega območja, območja prostega gibanja, ki povezuje 420 milijonov ljudi. Z naraščajočim pritiskom zaradi nezakonitih migracij in varnostnih groženj se pojavlja vprašanje, ali bo Schengen preživel te preizkušnje ali pa je njegova prihodnost negotova.
Schengensko območje je temelj evropskega povezovanja, saj omogoča prosto gibanje državljanov med državami članicami, ne da bi prečkali mejne kontrole. Vendar pa dogodki v zadnjih letih kažejo, da so razmere vse bolj zapletene.
Vzpon nezakonitih migracijskih tokov in politične spremembe
Nezakonite migracije so postale glavni politični izziv v Evropi, predvsem po letu 2015, ko je val prosilcev za azil destabiliziral politično sliko na celini. Države, kot so Avstrija, Madžarska, Slovenija, Švedska in Danska, so kot odziv na množične nezakonite migracije ponovno uvedle začasne mejne kontrole. Slednje pa je velik udarec za iluzijo o nedotakljivosti schengenskega sistema.
Migracijska kriza iz leta 2015 je sprožila številne politične spremembe, med katerimi je bilo največje poudarjanje nacionalnih interesov in ukrepov za zajezitev nezakonitih migracij. Ta kriza je poudarila šibkosti evropskega azilnega sistema, ki se je soočil s preobremenjenostjo in nezmožnostjo učinkovitega upravljanja prosilcev za azil.
Pandemija COVID-19 je prinesla nov izziv za schengensko območje, saj so države hitreje zapirale svoje meje, da bi zajezile širjenje virusa. Čeprav so mnogi pričakovali, da bo s koncem zdravstvene krize tudi Schengen ponovno vzpostavljen v svoji prvotni obliki, se je izkazalo, da nezakonite migracije ostajajo glavna težava. Leta 2023 je število prošenj za azil doseglo najvišjo raven od leta 2016.
Napetosti v Nemčiji in Madžarski
Avgusta 2023 je v nemškem mestu Solingen sirski državljan, katerega prošnja za azil je bila predhodno zavrnjena, izvedel krvav napad z nožem. Dogodek je sprožil nove razprave o nezakonitih migracijah in neuspehih pri izgonu zavrnjenih prosilcev za azil. Nemčija, ki se sooča z vse večjim pritiskom zaradi nezakonitih migracij, se je odločila poostriti nadzor na svojih mejah.
Nemški kancler Olaf Scholz je obljubil ostrejše ukrepe za zajezitev nezakonitih migracij in okrepil mejni nadzor na vseh devetih kopenskih mejah Nemčije. Notranja ministrica Nancy Faeser je dejala: “Želimo dodatno zmanjšati nezakonite migracije. V ta namen zdaj sprejemamo nadaljnje korake.”
Odločitev Nemčije je naletela na ostre kritike. Poljski premier Donald Tusk je odločitev označil za “nesprejemljivo”. Dejal je, da gre za “de facto prekinitev schengenskega sporazuma v velikem obsegu”. Avstrija je medtem poudarila, da ne bo sprejela nobenega migranta, ki ga Nemčija zavrne.
Tudi Madžarska je sprožila ukrepe. Oblasti so zagrozile, da bodo nezakonite migrante z avtobusom prepeljale v Belgijo kot povračilo za kazen, ki jo je Madžarski naložilo Sodišče Evropske unije zaradi kršenja pravil schengenskega območja. Poleg tega je Madžarska razširila svojo shemo nacionalne kartice na ruske in beloruske državljane, kar je vzbudilo zaskrbljenost v Bruslju glede možnih varnostnih groženj za celotno območje.
Nezaupanje med državami in prihodnost Schengena
Ponovni vzpostavitvi nadzora na notranjih mejah Schengena so v nasprotju z duhom tega območja, ki temelji na prostem gibanju državljanov med državami članicami. Schengen predvideva, da države članice pri nadzoru zunanjih meja in upravljanju nezakonitih migracij zaupajo druga drugi.
Vendar pa vse več držav članic dvomi o tej logiki. Države, med njimi tudi Avstrija in Madžarska, trdijo, da Evropska unija ni uspela zagotoviti učinkovitega nadzora nad svojimi zunanjimi mejami, kar je povzročilo nenadzorovan dotok nezakonitih migrantov. To nezaupanje se je kazalo v vse pogostejšem uvajanju mejnih kontrol. Od leta 2006 je bilo predlaganih 441 obvestil za ponovno uvedbo mejnih kontrol, od katerih jih je večina nastala po letu 2015.
Evropska komisija je v aprilu 2023 objavljenem poročilu izrazila zaskrbljenost zaradi tega trenda in pozvala države članice, naj postopoma ukinejo začasne nadzore ter se osredotočijo na bolj trajnostno upravljanje nezakonitih migracij. Kljub temu države članice ne kažejo veliko volje za odpravo mejnih kontrol, saj te veljajo za zadnjo možnost za obvladovanje nezakonitih migracijskih pritiskov.
Ali je Schengen pred razpadom?
Schengensko območje je politična konstrukcija, ki je bila zgrajena s politično voljo in jo je mogoče z enako voljo tudi razstaviti. Alberto-Horst Neidhardt, višji politični analitik pri Evropskem političnem centru (EPC), poudarja, da Schengen ni na robu razpada, vendar nedavni dogodki kažejo, da reforme same ne bodo zadostovale za ohranitev brezmejnega območja.
Saila Heinikoski, višja raziskovalka na Finskem inštitutu za mednarodne zadeve (FIIA), je dodala, da je mejni nadzor pogosto naključen in simboličen. Države članice ga uporabljajo, da pokažejo državljanom in drugim državam EU, da se spopadajo z izjemno situacijo. Kljub temu je želja po ukinitvi mejnih kontrol majhna, kar pomeni, da se bodo te verjetno ohranile tudi v prihodnosti.
[Vir: Euronews]; Portal24; Foto: Wikimedia/ Anton Nikiforov
