Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je v letu 2025 zaznal nekoliko več prijavljenih primerov tako imenovanih importiranih bolezni, ki jih prenašajo komarji, med njimi denge, čikungunje in zike. Gre za okužbe, ki jih potniki v Slovenijo vnesejo po vrnitvi s potovanj v tropske in subtropske predele sveta, kjer so te bolezni stalno prisotne.
Na NIJZ pojasnjujejo, da so primeri povezani predvsem s potovanji v Jugovzhodno Azijo, Indijo, Južno in Srednjo Ameriko ter Afriko. „V Evropo bolezni, kot so denga, čikungunja in zika, potniki vnesejo iz potovanj po Jugovzhodni Aziji, Indiji, Južni in Srednji Ameriki ali iz potovanja po Afriki,“ so navedli na NIJZ. Ob tem dodajajo, da lokalnega prenosa teh bolezni v Sloveniji doslej niso zaznali, so pa takšni primeri že bili potrjeni v nekaterih drugih evropskih državah.
Ker za večino teh virusnih okužb ni specifičnega zdravila, ostaja ključni ukrep preprečevanje pikov komarjev. „Najbolj pomembna zaščita pred okužbo z virusom denge, čikungunje in zike je pravilna in redna uporaba repelentov in drugih ukrepov, ki zmanjšajo možnost pikov komarjev, kot so spanje v klimatiziranih prostorih oziroma prostorih z mrežami na oknih,“ poudarjajo na NIJZ.
Opozarjajo tudi, da se lahko simptomi pojavijo šele več dni po vrnitvi s potovanja. Pri dengi se znaki običajno razvijejo v 3 do 14 dneh po okužbi in vključujejo visoko vročino, močan glavobol, bolečine v mišicah in sklepih ter izpuščaj. Okrevanje lahko traja več tednov, pri manjšem delu bolnikov pa se lahko stanje zaplete.
Pri čikungunji je značilna visoka vročina in izrazite bolečine v sklepih, ki lahko vztrajajo več tednov ali celo mesecev. Bolezen je le izjemoma smrtna, lahko pa povzroči dolgotrajne zdravstvene težave. Zika pa pogosto poteka brez izrazitih simptomov, vendar predstavlja posebno tveganje za nosečnice, saj je povezana z razvojnimi nepravilnostmi ploda.
Tveganja in poti prenosa
Na NIJZ opozarjajo, da se vse tri bolezni prenašajo predvsem z vbodi komarjev rodu Aedes, ki so aktivni zlasti podnevi, z večjo aktivnostjo zjutraj in pozno popoldne. „Okužba je možna, če potujete ali bivate v regijah, kjer so okuženi komarji Aedes. Potniki se lahko okužijo v tujini in zbolijo po vrnitvi domov,“ opozarjajo.
Pri virusu zika izpostavljajo tudi druge možne poti prenosa. „Virus se lahko prenaša tudi spolno ali s transfuzijo krvi, čeprav je glavni način prenosa preko komarjev,“ so navedli na NIJZ, pri čemer dodatno poudarjajo pomen previdnosti pri nosečnicah in pri parih, ki načrtujejo nosečnost po vrnitvi z območij z izbruhi bolezni.
Priporočila za potnike pred odhodom in med bivanjem
Na NIJZ potnikom, ki se odpravljajo na območja z večjo pojavnostjo teh bolezni, svetujejo več preventivnih ukrepov. „Priporočamo nošenje obleke z dolgimi rokavi in hlačnicami, zlasti v času največje aktivnosti komarjev, ter uporabo repelentov, ki vsebujejo 20 do 30 odstotkov DEET,“ svetujejo na NIJZ. Nosečnicam in otrokom, mlajšim od 12 let, priporočajo, da se pred uporabo repelentov posvetujejo z zdravnikom ali farmacevtom, repelenti pa niso priporočeni za dojenčke, mlajše od 3 mesecev.
Med priporočili so tudi uporaba mrež proti komarjem, uporaba insekticidov v zaprtih prostorih ter izbira nastanitve z ustrezno zaščito, kot so klimatizirani prostori in mreže na oknih. Poleg tega na NIJZ svetujejo, da se potniki pred odhodom posvetujejo o epidemioloških razmerah z epidemiologom v območni enoti in si uredijo ustrezno zdravstveno zavarovanje ter potovalno lekarno.
Posebej opozarjajo tudi na ravnanje ob morebitni okužbi po vrnitvi. „V primeru suma na okužbo z dengo naj se obolela oseba zaščiti pred dodatno izpostavljenostjo komarjem, ostane naj v zaprtih prostorih ali pod zaščitno mrežo, da se zmanjša možnost širjenja bolezni s piki komarjev na druge ljudi,“ poudarjajo na NIJZ.
Na inštitutu ob tem navajajo, da pozorno spremljajo epidemiološke razmere in da ob pojavu novih tveganj za javno zdravje sproti obveščajo zdravstvene ustanove in javnost.
