Nogomet, poplave in konkretna pomoč prizadetim
Po naključju sem zasledil objavo za nogometno tekmo v Stožicah, s katero so se zbirala sredstva za žrtve nedavnih katastrofalnih poplav po Sloveniji. Sicer nisem nek super ljubitelj nogometa, vseeno pa gre za dober namen. Kupil sem vstopnice za celo družino, ujel še zadnja prosta mesta in upal na najboljše.
Nogometna tekma zvezd za poplavljene
Dogodek se je izkazal kot res nekaj posebnega. Ob vseh zvezdnikih, ki so nastopili, je organizator Aleksander Čeferin pripravil še posebno presenečenje. Tekme se je udeležil tudi “nad-zvezdnik”, Zlatan Ibrahimović. Igra sama po sebi nogometno ni bila ne vem kaj, pa saj to niti ni bil namen. Užitek hkrati videti igrati zvezde kot so Ibrahimović, Buffon, Maldini, Figo, Klose, Šuker, Boban itd. je velik. Ob njih pa še nekdanje slovenske nogometaše kot so Cesar, Pavlin, Ilić, Tavares … Enkratno, res.
Če še dodam, da sta ekipi s klopi “vodila” Matjaž Kek in “nesmrtni” Fabio Capello, glavni sodnik pa je bil Roberto Rosetti, je bila to res poslastica za vse, ki radi pogledamo vsaj nogometne tekme v končnicah evropskih in svetovnih prvenstev. Mogoče bi le okoli glasbenih gostov med polčasoma lahko bili nekoliko bolj izborni. Pa ne bom dlakocepil po nepotrebnem. Dogodek “kot se šika” in “kapo dol”.
Bo sploh kdo kaj od pomoči dobil?
Seveda pa se ob tovrstnih dogodkih pojavlja vprašanje, koliko od zbranega denarja dejansko pride do pomoči potrebnim. Da ne bo pomote, prav nobenega razloga nimam za dvom, da bo v zvezi z omenjenim nogometnim dogodkom zbranih tri in pol milijone evrov našlo pot do oškodovancev.
Glede državnega sistema pomoči pa je nekoliko drugače. Glede na:
- komentarje po medijih in družbenih omrežjih, da kaj veliko pomoči države tudi po mesecu dni še ni našlo poti do oškodovancev,
- razkorak v oceni škode med vlado in občinami ter
- izkušnje iz naravnih katastrof v preteklosti, je razlogov za dvom več kot dovolj.
Davek na podlagi “strokovne” ocene škode vlade
Če vlada oceni škodo na sedem (7) milijard, občine pa nekaj tednov kasneje na dobro eno (1) milijardo, vlada pa na podlagi svoje (strokovne?) ocene medtem že obremeni ljudi z novim davkom, se tudi najbolj tumpast ekonomist vpraša, kaj je s to vlado narobe. Zakaj bi, ko še nič ni znano, človek pri zdravi pameti ljudi obremenil z novim davkom in s tem žagal vejo potrošnje, na kateri ekonomija pravzaprav sedi?
Zakaj bi, ko še nič ni znano, nekdo ljudi obremenil z novim davkom in s tem žagal vejo potrošnje, na kateri ekonomija pravzaprav sedi?
Obremenitev ljudi z dodatnim davkom bi logično morala biti zadnja v vrsti. Pred tem pa pregled proračunskih postavk in prerazporeditve nenujnih sredstev, aktivacija EU sklada za pomoč, obdavčitev bank, zbiranje pomoči s prireditvami, dogodki ipd. in šele nato, če je sploh potrebno, seveda tudi obdavčitev prebivalstva. Tako pa … kot nekakšna “ladja norcev”, kot je vedno pogosteje slišana prispodoba na družbenih omrežjih za vlado Roberta Goloba. Česarkoli se dotakne ali obljubi, nima ne repa ne glave, pade kmalu v vodo ali pa se izkaže celo za laž. (klikni)
Glede na zapisano žal pričakujem, da zajeten del dobrodelne pomoči nikoli ne bo videl konkretnih ljudi. Cene gradbenih in drugih obnovitvenih del na poplavljenih območjih se bodo čudežno potrojile (primer Posočje), večina projektov bo tehnično zastala zaradi “birokracije” in se podražila, denar pa se bo delil po “pravičnem” ključu tako, da se bodo vsi po malem spraševali, kdo je koliko oz. če sploh je kaj dobil. Tako, kot je pri tej vladi v navadi. Pri 500 mio evrov vrednem stresnem testu v zdravstvu in dostopu do specialista v 30-ih dneh (kaj imamo danes?), ukinitvi avtocestne policije in zdaj njeni ponovni uvedbi, pri gradnji nič namesto 30.000 (!) stanovanj za mlade, preklicu pogodbe za oklepnike ter nato nakupu kar štirih (!) letal za opraševanje, oprostite, za gašenje itd., težko računamo na vsesplošno dobrobit.
Predlog vladi
Vladi zato predlagam, da naj javno objavi seznam oškodovancev in nastale škode, ter koliko je ali bo kdo od njih res dobil. Pa ne nas slepiti z uredbami o varovanju osebnih podatkov. Če smo solidarni, hočemo vedeti koliko in kdo bo zares dobil iz sklada, v katerega prispevamo vsi. Grmadenje denarja v nekaj milijardni sklad, s katerim upravlja vlada, ki celo med katastrofo pospešeno objavlja razpise za nevladne organizacije in njihove projekte nekakšne “lateralne vključenosti” horizontalnih brezdelnežev, res ne vliva posebnega zaupanja.
Denar za pomoč oškodovanim v nedavni ujmi je od nas vseh, ne od levih in ne od desnih. Od vseh in to za ljudi, ki pomoč res potrebujejo. Naj jo tudi zares dobijo.
