Pripravlja se nov pakt: Putin dogovorjen s Turčijo in Katarjem!
Rusija, Turčija in Katar naj bi v teh dneh v Budimpešti sklenili nov sporazum o izvozu žita, poroča nemški Bild. Bild se pri poročanju sklicuje na intenzivno poletno korespondenco (od 21. julija do 8. avgusta) med ruskim in turškim zunanjim ministrstvom o “pšenični temi”.
Ruske oblasti o tem niso dale uradnih izjav. Bild navaja, da je v Budimpešto že prispel vodja ruske province Tatarstan Rustam Minnihanov. Pričakuje se celo prihod turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana.
Sporazum naj bi vključeval “izvoz ruskega žita in umetnih gnojil” predvsem v Afriko. Turški zunanji minister Hakan Fidan pa želi obnoviti črnomorski sporazum o pšenici. Rusija je julija na lastno pobudo od slednjega odstopila, saj tudi nov sporazum vključuje nemoten izvoz ukrajinske pšenice. Turčija bi bila organizator dostave pšenice, Katar pa sponzor, navaja Bild. Turčija želi, da bi bili ZN vključeni v novi sporazum. Vendar pa turški časnik, ki se sklicuje na vire na turškem obrambnem ministrstvu, navaja, da Turčija “ne dela na alternativah dogovoru o žitu”. Ankara pa hkrati potrjuje, da bo komercialnim ladjam in tistim, ki prevažajo žito, omogočila varen prehod skozi Bospor in Dardanele.
Tristranski sporazum
Po poročanju Bilda je Moskva že vnaprej opozorila Ankaro na odstop od žitnega sporazuma, zdaj pa Rusija, Turčija in Katar pripravljajo nov tristranski sporazum, ki naj bi nadomestil tistega, ki Rusom ne ustreza in se uporablja za politično izsiljevanje.
Spomnimo, Rusija je izšla iz t.i Črnomorski sporazum o pšenici, podpisan julija 2022, ki omogoča rusko deblokado ukrajinskih pristanišč in izvoz ukrajinskega žita. Izstop je povzročil novo globalno prehransko krizo, ki je grozila s političnimi posledicami predvsem v državah Afrike in Bližnjega vzhoda. Izstop je povzročil tudi dvig cen žita na svetovnem trgu. Vladimir Putin je igral na karto “Iger lakote”, da bi “posredno” prisilil afriške države, da pritisnejo na Zahod, naj omilijo ali opustijo sankcije za ruske kmetijske proizvode (predvsem žita, oljnice in umetna gnojila), pa tudi, da svojo kmetijsko banko (Rosselkhozbank) ) ponovno vključen v sistem Swift.
Obstreljevanje ukrajinskih pristanišč
Rusi so od takrat množično obstreljevali ukrajinska črnomorska pristanišča Odesa, Južni in Černomorsk (glavna pristanišča za izvoz žita), pa tudi ukrajinska pristanišča na Donavi. To stanje je še toliko bolj nevarno, ker sta podonavski pristanišči Izmail in Reni tik ob meji z Romunijo, ki je najpomembnejša država na južnem krilu Nata. Vojaški analitiki menijo, da je to bolj “zapleteno” kot raketiranje Odese. Kaže pa tudi tudi na brezvestnost Kremlja, ki želi na vsak način preprečiti Ukrajini kakršenkoli “zaslužek” z izvozom žita in s tem povzročiti pomanjkanje hrane in se uveljavljati kot “rešitelj” pred morebitno lakoto, ko jim že ni uspelo povzročiti energetske krize v Evropi, zaradi opustitve ruskega plina in nafte (Evropa se je že pripravila na naslednjo zimo in napolnila zaloge plina).
Zaradi vojne bo letina žita v Ukrajini letos za okoli 25 odstotkov manjša kot pred vojno. Slednje lahko povzroči prehransko krizo, glede na to, da je Ukrajina med petimi največjimi svetovnimi izvoznicami žita. Poleg tega je rusko obrambno ministrstvo območja v severozahodnem in jugovzhodnem delu mednarodnih voda Črnega morja razglasilo za “začasno nevarna za plovbo”.
Moskva je sporočila, da bodo vse ladje, ki gredo v ukrajinska pristanišča, bodisi črnomorska ali donavska, obravnavati kot “potencialne nosilce vojaškega tovora”. To pomeni, da zahtevajo zagotovila, da te ladje ne prinašajo orožja v Ukrajino. Pred kratkim je ruska vojaška ladja izstrelila več opozorilnih strelov na turško trgovsko ladjo (pod zastavo pacifiške države Palau). Ladja je plula proti ukrajinskemu pristanišču Izmail na Donavi.
Kreativni pristop
Turške oblasti so streljanje skušale prikriti. Pod pritiskom opozicije pa so kasneje v Moskvo vseeno poslale nekakšno protestno pismo. Rusija poskuša Ukrajini preprečiti, da bi še naprej izvažala njeno žito. Od prvega sporazuma je Ukrajini čez Črno morje uspelo izvoziti približno 33 milijonov ton žita. Trenutno je blokiranih približno 20 milijonov ton.
Prvič po novi ruski blokadi od sredine julija 16. avgusta je pristanišče Odesa zapustila žitna ladja Joseph Schulte pod zastavo Hongkonga. Ladja pripada nemški družbi Bernhard Schulte Shipmanagement (BSM). Na nedavnem rusko-afriškem vrhu v Sankt Peterburgu je predsednik Vladimir Putin dejal, da bi se brezplačna dobava ruskega žita v afriške države lahko začela oktobra in novembra.
Ukrajinski zunanji minister Dmitrij Kuleba je za ukrajinske medije povedal, da bi “turški predsednik Erdoğan lahko pomagal pri obnovi žitnega sporazuma”. “Lani je bil s posredovanjem generalnega sekretarja ZN Antónia Guterresa in turškega predsednika Erdoğana sklenjen dogovor glede žita. Bila sta dva ločena dogovora – z nami in z Moskvo. Glede na to, da je bil dogovor o žitu dosežen, sta bila dva ločena dogovora.”
“Potreben je kreativen pristop k iskanju rešitve,” je dejal Kuleba.
Putin v četrtek v Turčiji?
Vladimir Putin bi lahko Turčijo obiskal v četrtek, 31. avgusta. V znak dobre volje naj bi pred tem srečanjem potrdil tudi pomen Budimpeštanskega sporazuma o pšenici. Opozoriti pa je treba tudi, da je Rusija, druga država v Svet po Turčiji bo diplomatsko predstavništvo odprl v nepriznani tako imenovani Turški republiki Severni Ciper. V Ankari si to ustanovitev razlagajo kot priznanje, v Moskvi pa pravijo, da gre le za olajšanje življenja 50.000 Rusov, ki tam živijo.
Ruski veleposlanik na Cipru je dejal: “Odločitev o zagotavljanju konzularnih storitev v severnem delu Cipra nima niti političnega pomena niti posledic. Odločitev je bila sprejeta samo zaradi potreb Rusov, ki živijo na severnem Cipru.” A v Nikoziji in Atenah na to potezo ne gledajo tako dobrohotno kot v Moskvi.
Foto: Wikimedia_KremlinRU
