Nova študija: Lansko poletje najtoplejše v zadnjih 2000 letih
Nova študija, objavljena v znanstveni reviji Nature, ugotavlja, da je bilo poletje v letu 2023 na severni polobli najbolj vroče v zadnjih 2000 letih. Raziskava, ki prihaja na svetlo po objavi, da je bilo leto 2023 najtoplejše leto od začetka globalnih temperaturnih meritev leta 1850, dodatno potrjuje, kako dramatične so postale klimatske spremembe zaradi človekove dejavnosti.
Študija, ki jo je vodil Jan Esper, profesor klimatologije na nemški univerzi Johannes Gutenberg, uporablja podatke iz zadnjih treh let z lokacij po celotni zahodni polobli. Raziskovalci so analizirali temperature od prvega stoletja našega štetja do leta 1850, torej preden so bili na voljo sodobni instrumenti za merjenje temperature. Esper poudarja, da rezultati “ne bi smeli biti presenečenje,” saj so “posledica izpustov toplogrednih plinov, ki povzročajo globalno segrevanje.”
Podatki razkrivajo, da je bilo poletje 2023 za vsaj 0,5 stopinje Celzija toplejše od prejšnjega rekordnega poletja v letu 246 našega štetja. Vendar pa je bila razlika v povprečni temperaturi celo večja, saj so izmerjene vrednosti pokazale, da je bilo poletje toplejše za 1,19 stopinje Celzija. Max Torbenson, soavtor študije, izpostavlja, da je izmed zadnjih 28 let kar 25 let preseglo temperaturne vrednosti iz leta 246, kar kaže na nenehno naraščanje globalnih temperatur.
Kaj so podnebne spremembe?
Podnebne spremembe se nanašajo na dolgoročne spremembe v temperaturnih in atmosferskih vzorcih na Zemlji. Te spremembe so pogosto posledica različnih naravnih dejavnikov, kot so vulkanske aktivnosti ali sončna sevanja, vendar so v sodobnem času predvsem posledica človeških aktivnosti. Najpomembnejši vzrok za te spremembe je povečanje emisij toplogrednih plinov, kot so ogljikov dioksid (CO₂), metan (CH₄) in dušikov oksid (N₂O), ki nastajajo z izgorevanjem fosilnih goriv, krčenjem gozdov, industrijskimi procesi in kmetijstvom.
Te pline imenujemo “toplogredni”, ker ustvarjajo učinek tople grede, ki zadržuje toploto v atmosferi in povzroča segrevanje planeta. Ta proces je podoben učinku, ki ga ima steklo v rastlinjaku, saj prepušča sončno svetlobo, vendar zadržuje toploto.
Podnebne spremembe imajo široko paleto posledic za naravno okolje in človeške sisteme, vključno z:
- Ekstremnimi vremenskimi dogodki: povečanje pogostosti in intenzivnosti vročinskih valov, suš, poplav in orkanov.
- Dvig morske gladine: zaradi topljenja ledenikov in ledenih plošč ter zaradi širjenja toplejše vode.
- Spremembe v ekosistemih: premikanje ali izginotje habitatov, kar vpliva na biodiverziteto in ogroža različne vrste rastlin in živali.
- Vplivi na kmetijstvo: spremembe v razpoložljivosti vode in obdobjih rasti lahko vplivajo na pridelavo hrane.
- Zdravstveni vplivi: povečano število toplotnih udarov, širjenje bolezni, ki jih prenašajo komarji, in drugih zdravstvenih tveganj.
Boj proti podnebnim spremembam zahteva globalno sodelovanje in izvedbo politik, ki omejujejo izpuste toplogrednih plinov, spodbujajo obnovljive vire energije in izboljšajo energetsko učinkovitost.
[Vir: Hina]; Portal24; Foto: Freepik
