Novi zakon bo dolgotrajno oskrbo določal kot novi steber socialne varnosti

Novi zakon bo dolgotrajno oskrbo določal kot novi steber socialne varnosti

Novi zakon bo glede na izhodišča dolgotrajno oskrbo določal kot novi steber socialne varnosti. ESS bo izhodišča za vzpostavljanje sistema dolgotrajne oskrbe obravnaval v petek.

Za novi steber socialne varnosti so predvideni različni viri, tudi državni proračun. Nujne popravke zakona o dolgotrajni oskrbi napovedujejo v obdobju do januarja 2024. Temelje poenotenega sistema za vse s potrebo po dolgotrajni oskrbi bi naj postavili v tem času.

Ministrstvo za solidarno prihodnost ocenjuje, da bo zakon o dolgotrajni oskrbi pripravljen v prvi polovici letošnjega leta. Pri pripravi zakona bodo čim bolj upoštevali predloge posvetovalne delovne skupine za to področje in morebitnih drugih deležnikov, je v odgovoru na pisno poslansko vprašanje Anje Bah Žibert iz SDS-a napovedal minister Simon Maljevac.

Glede na izhodišča za vzpostavljanje sistema dolgotrajne oskrbe bodo podzakonski predpisi, ki bodo določali pravila za izvajanje zakona, zlasti minimalne tehnične in bivalne razmere v ustanovah, kadrovske pogoje, norme in standarde v povezavi s številom in izobrazbo osebja, število izvajalcev neposredne dolgotrajne oskrbe glede na način zagotavljanja te oskrbe in kazalnike za spremljanje kakovosti storitev, začeli veljati v drugem četrtletju leta 2024.

Prehod s pretežno proračunskih sredstev na financiranje predvsem z obveznim zavarovanjem za dolgotrajno oskrbo bo medtem zagotovil zakon glede obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. Slednji naj bi začel veljati v zadnji četrtini leta 2025. V skladu z njim bo to obvezno zavarovanje uvedeno do 1. januarja 2026. Hkrati bo določil pogoje za zagotavljanje kakovostnih in varnih storitev, vključno s standardi in normami za zaposlene.

Upravičenci s primerljivimi potrebami naj bi po načrtih imeli dostop do enakih pravic ne glede na njihove socialne, ekonomske ali druge osebne značilnosti in kraj, v katerem želijo uveljavljati pravico do storitev. Iz novega zavarovanja naj bi od 1. januarja 2026 financirali vsaj 30 odstotkov stroškov za storitve.

V zadnji četrtini leta 2025 naj bi se v okviru integriranega sistema dolgotrajne oskrbe začele uporabljati tudi pravice in storitve . Tisti, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo, bodo v skladu z zakonom, upravičeni do vseh pravic in storitev zlasti do dostopa do celovitega zdravljenja na domu, do pravice do skrbnika za družinskega člana in do pravice do denarnih dajatev. Upravičencev naj bi bilo najmanj 69.000.

Varstveno-delovni centri bodo spet izvajalci socialnovarstvenih storitev

Predlog novele zakona o socialnem varstvu, ki bo v petek pred člani Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), se delno nanaša tudi na dolgotrajno oskrbo. Ker se je s sprejetjem zakona o dolgotrajni oskrbi decembra 2021 vzpostavil sistem dolgotrajne oskrbe, znotraj katerega lahko delujejo tudi socialne službe, predlog zdaj delovanje socialnih služb znotraj drugih sistemov širi s področjem dolgotrajne oskrbe.

Po spremenjenem 52. členu pa bodo varstveno-delovni centri spet izvajalci socialnovarstvenih storitev, med njimi tudi institucionalnega varstva, kot je veljalo že pred zakonom o dolgotrajni oskrbi iz decembra 2021.

V skladu s spremembami zakona o dolgotrajni oskrbi, ki so jih volivci potrdili na referendumu novembra lani, zakon o dolgotrajni oskrbi iz decembra 2021 ni začel veljati že 1. januarja 2023. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je novembra lani pojasnilo, da je treba zaradi zakonskih pomanjkljivosti in nedoslednosti določena vprašanja in rešitve iz zakona urediti drugače.

Ustrezno je treba urediti predvsem vsebine, ki se nanašajo na kadre in financiranje, podzakonske predpise in tisti del izvajanja, za katerega naj bi bil zadolžen zavod za zdravstveno zavarovanje, so dodali. Enotna vstopna točka bo tako glede na izhodišča center za socialno delo, ne pa zavod za zdravstveno zavarovanje.

vir Foto: Pexels