Novi zakon o varovanju kulturne dediščine: korak k sodobnejšemu upravljanju
Ministrstvo za kulturo je objavilo predlog novega Zakona o varovanju kulturne dediščine, ki ga je pripravljalo v luči potreb po posodobitvi in celostni ureditvi varovanja kulturne dediščine v Sloveniji. Zakon, ki je trenutno v javni obravnavi na portalu eDemokracija, prinaša številne novosti in rešitve za boljšo zaščito dediščine, prilagojene sodobnim izzivom. Pripombe in predloge lahko zainteresirani oddajo do 31. januarja 2025.
Predlog novega zakona prinaša temeljite spremembe na področju varovanja nepremične in premične dediščine. Ključni poudarek je na dostopnosti muzejev in kulturnih spomenikov ter na učinkovitejši zaščiti ogroženih stavb in predmetov. Ministrstvo za kulturo izpostavlja, da zakon odgovarja na izzive, kot so podnebne spremembe, digitalizacija ter spremenjene družbene potrebe.
Zakon iz leta 2008, ki je dolga leta dobro služil svojemu namenu, danes ne zadostuje več sodobnim potrebam. Ministrstvo poudarja, da so se pojavile nove zahteve po ureditvi digitalizacije in varovanja osebnih podatkov, predvsem v povezavi z dediščinskim gradivom. Prav tako zakon celovito ureja muzejsko dejavnost, kar bo omogočilo boljšo prilagoditev muzejev sodobnim razmeram in bogatejšo ponudbo za obiskovalce.
Digitalizacija in javna dostopnost
Med pomembnimi novostmi je celovita ureditev digitalizacije dediščine. Ministrstvo za kulturo načrtuje vzpostavitev centraliziranega in javno dostopnega registra kulturne dediščine, ki bo omogočal preglednost in dostop do podatkov o nepremični, premični in nesnovni dediščini. Digitalizirani materiali bodo postali dostopnejši tako za strokovnjake kot za širšo javnost, kar bo prispevalo k večji ozaveščenosti o pomenu kulturne dediščine.
Zakon uvaja tudi jasne smernice za trajnostno upravljanje dediščine, s čimer bo kulturna dediščina bolj pripravljena na soočanje z naravnimi nesrečami in drugimi izrednimi razmerami. Pri obnovi in vzdrževanju kulturnih objektov bodo v ospredju trajnostni pristopi, ki bodo upoštevali okoljske vidike in dolgoročno ohranjanje dediščine.
Celovita ureditev muzejske dejavnosti
Ministrstvo za kulturo poudarja, da novi zakon pomembno posodablja področje muzejske dejavnosti. Zakon uvaja nacionalno mrežo muzejev, ki bo omogočila boljše sodelovanje med muzeji ter kakovostnejšo ponudbo za obiskovalce. Jasno bodo določene vloge in naloge državnih, občinskih ter zasebnih muzejev, kar bo pripomoglo k učinkovitejšemu upravljanju zbirk in ohranjanju predmetov nacionalnega pomena.
Poleg tega bo zakon vzpostavil standarde za sistematično hrambo in predstavitev arheoloških najdb ter omogočil boljše vključevanje muzejev v turistične in razvojne projekte. Ministrstvo za kulturo vidi v tem priložnost za obogatitev kulturnega turizma, ki bi dediščino predstavil širši javnosti in jo vključil v gospodarski razvoj.
Sodelovanje skupnosti in trajnostni razvoj
Predlog zakona poudarja pomen vključevanja skupnosti pri varovanju kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo želi spodbuditi lokalne prebivalce, da se aktivno vključijo v upravljanje dediščine, kar bo omogočilo boljšo dostopnost ter povečalo ozaveščenost o njenem pomenu. S tem želi država zagotoviti, da dediščina postane ne le predmet zaščite, temveč tudi vir identitete in trajnostnega razvoja.
Pripravljavci zakona so izpostavili pomen mednarodnih smernic, ki jih Slovenija pri tem sledi, ter željo, da zakon postane primer dobre prakse na področju varovanja dediščine. Ministrstvo za kulturo verjame, da bodo predlagane spremembe omogočile sodobnejši in preglednejši okvir za upravljanje dediščine.
Ministrstvo za kulturo je ob tem poudarilo, da je javna obravnava ključen del oblikovanja zakonskega predloga. Vabi strokovno in širšo javnost, da odda svoje pripombe in prispevke, saj je cilj zakona ohraniti dediščino v dobro sedanjih in prihodnjih generacij.
Portal24; Foto: STA/Nebojša Tejić/GOV.si
