Novi zakoni: Kmetijska reforma ali odvzem moči KGZS?

Ministrica Mateja Čalušič [Foto: MKGP RS]

Novi zakoni: Kmetijska reforma ali odvzem moči KGZS?

Kmetijsko ministrstvo je predstavilo predloge sedmih zakonov s področja kmetijstva, kar je med kmeti sprožilo val ogorčenja. Ministrica Mateja Čalušić poudarja, da so bili predlogi pripravljeni v sodelovanju z deležniki, a predstavniki kmetijstva opozarjajo, da je bil postopek voden v tajnosti. Po poročanju MMC RTV SLO je objava zakonov na portalu e-demokracija, predvsem predlog zakona o kmetijstvu, presenetila številne kmete, saj niso imeli vpogleda v pripravo dokumentov.

Po poročanju MMC RTV SLO ena največjih sprememb, ki jih prinaša predlog zakona o kmetijstvu, zadeva reorganizacijo javne službe kmetijskega svetovanja. Doslej je bila ta naloga v pristojnosti Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), a predlog predvideva prenos svetovalne službe na novoustanovljeno upravo za svetovanje in razvoj, ki bo delovala pod okriljem ministrstva za kmetijstvo. To pomeni zmanjšanje vpliva KGZS, kjer ima največ predstavnikov SDS-ov Forum za kmetijstvo in podeželje.

Po navedbah ministrstva bo nova organizacija svetovanja omogočila večjo učinkovitost, bolj racionalno porabo proračunskih sredstev in izboljšanje storitev za kmete. “Ta sistem organizacije naj bi pripomogel k poenotenju dela, racionalizaciji, učinkovitosti porabe proračunskih sredstev in k višji kakovosti storitev,” je pojasnil direktor Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja Miran Mihelič. Uprava naj bi začela delovati 1. januarja 2026, pri čemer bo prevzela približno 330 od 700 zaposlenih v svetovalni službi.

Ministrica je zavrnila obtožbe o politični motivaciji predloga, saj je bila sprememba napovedana že pred volitvami v KGZS. “Politiziranje je brezpredmetno, ker bomo izgubili osredotočenost na osnovni izziv,” je dejala Mateja Čalušić.

Nova razvrstitev kmetij in finančne obveznosti

Predlog zakona uvaja novo razvrstitev kmetijskih gospodarstev v štiri ekonomske kategorije:

  • Samooskrbne kmetije: do 4.000 evrov letnega prihodka
  • Mala kmetijska gospodarstva: 4.000 do 12.000 evrov
  • Razvojna kmetijska gospodarstva: 12.000 do 50.000 evrov
  • Tržne kmetije: več kot 50.000 evrov

Nosilci razvojnih in tržnih kmetij bodo morali poslovati kot podjetniki in voditi poslovne knjige. Po poročanju MMC RTV SLO se med kmeti pojavlja zaskrbljenost glede morebitnih dodatnih stroškov in obdavčitve. Številni kmetje so namreč doslej poslovali na podlagi katastrskega dohodka, brez obveznega knjigovodstva. Ministrstvo še ni podalo natančnih informacij o tem, koliko kmetij bo moralo voditi obvezno knjigovodstvo.

Zakon o kmetijskih zemljiščih in agrofotovoltaika

Predlog novele zakona o kmetijskih zemljiščih prinaša več pomembnih sprememb. Ena od ključnih točk je trajna zaščita kmetijskih zemljišč v državni lasti. Slednje pomeni, da ta zemljišča ne bodo več na voljo za spremembo namembnosti. Poleg tega novela predvideva zvišanje nadomestil za spremembo namembnosti zasebnih kmetijskih zemljišč.

Ministrica Čalušić je poudarila: “Kmetijske zemlje je premalo za obdelovanje, je težko dostopna in v zadnjih letih jo izgubljamo, zato je treba poskrbeti za tla, ki so naš neobnovljivi vir.”

Zakon prinaša tudi ureditev področja agrofotovoltaike. Po poročanju MMC RTV SLO bo primarna funkcija kmetijskih zemljišč še vedno pridelava hrane, energija, pridobljena iz fotovoltaike, pa bo lahko uporabljena le za energetsko samooskrbo kmetij. To naj bi preprečilo pretirano izrabo kmetijskih zemljišč za energetske namene.

Zakon o hrani in zmanjšanje odpadkov

Predlog zakona o hrani prinaša strožje ukrepe za zmanjšanje količine zavržene hrane in izboljšanje sistema donacij. “Vzpostavili bomo ukrepe glede sklenitve dogovora s trgovinami, ki imajo nad 400 kvadratnih metrov prostora, da bodo primorane k doniranju hrane,” je pojasnila generalna direktorica direktorata za hrano in ribištvo Ana Le Marechal Kolar.

Zakon uvaja tudi novo shemo kakovosti “živilo iz živalim prijazne reje”, s čimer se želi spodbuditi bolj humane in trajnostne prakse v reji živali.

Kritike KGZS in pomisleki o posledicah zakonodaje

Predsednik KGZS Jože Podgoršek je opozoril, da je javna razprava prekratka. “Anonimen način priprave zakonov me ne preseneča, saj je v njih veliko točk, kjer se lastnike živali, gozdov in zemljišč dobesedno izvzema iz nekaterih postopkov,” je dejal. Po poročanju MMC RTV SLO v osnutku zakona o gozdovih lastniki gozdov ne bi imeli več vpliva na pripravo gozdnogojitvenih in lovskih načrtov. Prav tako bi po novem lahko veterinarski pregledi potekali brez prisotnosti lastnika živali, kontrole kmetijskih subvencij pa brez predhodnega obveščanja lastnikov.

Podgoršek je posebej izpostavil problematiko višjih nadomestil za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč. “Če je nekdo prej za hišo plačal 3.000 evrov, bo zdaj plačal več kot 30.000 evrov,” je opozoril. Po njegovem bi sredstva iz teh nadomestil lahko financirala nakupe kmetijskih zemljišč s strani države, kar bi lahko pomenilo “sodobno nacionalizacijo”.

Nejasnosti glede prenosa svetovalne službe

Prenos kmetijskega svetovanja na ministrstvo je ena najbolj spornih točk reforme. Po poročanju MMC RTV SLO je podobna sprememba na Hrvaškem povzročila občutno slabše storitve za kmete. Kritiki opozarjajo, da se bo s to potezo zmanjšala strokovnost in neodvisnost svetovanja.

Podgoršek meni, da odločitev ni bila strokovno utemeljena: “Tisto, kar se je očitalo nam in meni ob volitvah za predsednika zbornice, da bomo zbornico politizirali, je zdaj naredila druga stran, ki je politizirala odločitve glede zbornice.”

Med kmeti se širi negotovost glede učinkov zakonodaje na njihovo prihodnost, saj mnogi menijo, da bo nova zakonodaja prinesla večjo birokracijo in dodatne finančne obremenitve.

Portal24; Foto: MKGP RS