V Nacionalnem parku White Sands v Novi Mehiki so arheologi odkrili fosilizirane človeške odtise, ki postavljajo pod vprašaj dosedanje razumevanje, kdaj so prvi ljudje prispeli v Ameriko. Nova študija, objavljena junija 2025 v reviji Science Advances, potrjuje, da so ti odtisi stari med 20.700 in 22.400 leti, kar je približno 10.000 let prej, kot so doslej predvidevali na podlagi arheoloških najdb kulture Clovis. Odkritje odpira nova vprašanja o migracijah in življenju zgodnjih prebivalcev ameriške celine.
Odtisi so bili najdeni na območju nekdanjega jezera Otero, ki je v času zadnje ledene dobe, pred približno 23.000 leti, privabljalo ljudi in živali, kot so mamuti in velikanski lenivci. Geolog in arheolog Vance Holliday z Univerze v Arizoni, ki je vodil raziskavo, poudarja, da so odtisi ohranjeni v plasteh starodavnega blata, kar omogoča natančno datiranje.
Raziskovalci so za določitev starosti uporabili radiokarbonsko analizo blata, kar je potrdilo rezultate prejšnjih študij iz leta 2021, ki so temeljile na datiranju semen in peloda. “Blato ne laže,” je dejal Holliday in poudaril zanesljivost metode, ki jo je izvedel neodvisen laboratorij.
Izziv za obstoječe teorije
Doslej je veljalo, da so prvi ljudje v Ameriko prispeli prek Beringovega kopenskega mostu pred približno 13.000 do 16.000 leti, ko so se ledeniki umikali. Odtisi v White Sandsu pa kažejo, da so ljudje na celini živeli že med viškom zadnje ledene dobe, ko so ogromni ledeniki oteževali migracije iz Azije.
Odkritje nakazuje, da so zgodnji prebivalci morda uporabljali alternativne poti, kot so obalne migracije ali notranji koridorji brez ledu. Arheologinja Jennifer Raff z Univerze v Kansasu je poudarila, da so ti odtisi nedvoumen dokaz človeške prisotnosti, saj so jasno vidni in ne puščajo prostora za dvom.
Odtisi razkrivajo zgodbe o življenju pred 23.000 leti. Večina sledi pripada mladostnikom in otrokom, kar nakazuje, da so odrasli morda opravljali zahtevnejša opravila, medtem ko so mlajši člani skupnosti tekali ob jezeru. Nekatere sledi kažejo na lov, druge na igro ali prenašanje otrok, kar oživlja podobo vsakdanjega življenja.
Raziskovalci ugotavljajo, da so bili ti ljudje verjetno nomadski lovci in nabiralci, ki niso puščali stalnih naselbin ali orodij. Holliday domneva, da so odtisi nastali med kratkimi prehodi skozi območje, kar pojasnjuje odsotnost drugih arheoloških najdb. Kljub novim dokazom nekateri znanstveniki ostajajo skeptični, saj poudarjajo potrebo po dodatnih artefaktih za celovito razumevanje teh zgodnjih migracij.
Foto: Pixabay/SKECCIO/fotografija je simbolna
