Site icon Portal24

NSi in Demokrati vložili interpelacijo proti ministrici Asti Vrečko

Asta Vrečko [Foto: Boštjan Podlogar/STA/Vlada RS Flickr]

NSi in Demokrati vložili interpelacijo proti ministrici Asti Vrečko

Poslanci NSi in nepovezani poslanci pod vodstvom Anžeta Logarja, združeni v poslansko skupino Demokratov, so v Državni zbor vložili interpelacijo zoper ministrico za kulturo Asto Vrečko. Očitajo ji nepravilnosti pri izplačilih iz proračuna, povezane z denarnim delom Prešernove nagrade, ter druge domnevne kršitve pri vodenju ministrstva. Interpelacija, vložena 12. maja 2025, je že enajsta zoper člane vlade Roberta Goloba v tem mandatu, kar nakazuje na zaostreno politično ozračje po nedavnem referendumu, kjer je bil zavrnjen zakon o dodatku k pokojninam za izjemne umetniške dosežke.

Osrednji očitek interpelacije se nanaša na izplačilo 8.346 evrov pesnici Svetlani Makarovič, ki je leta 2000 zavrnila Prešernovo nagrado. Poslanci NSi in Demokratov trdijo, da je ministrica s tem izplačilom, izvedenim brez zakonske podlage, kršila pravila o porabi javnih sredstev. Kot navajajo v predlogu interpelacije, bi lahko šlo za kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali oškodovanja javnih financ, kar po njihovem mnenju predstavlja korupcijsko tveganje.

Poleg tega interpelacija omenja tudi selitev ljubljanske Drame na Litostrojsko cesto zaradi obnove matične stavbe in ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve, kar naj bi prav tako odražalo nevestno vodenje ministrstva. Po poročanju portala N1 očitki delno ponavljajo kritike, ki jih je NSi izrazil že leta 2023, a takrat interpelacije zaradi pomanjkanja poslanskih podpisov ni vložil.

Očitki ministrici

  1. je z neupravičenim in protipravnim izplačilom iz sredstev državnega proračuna ravnala nevestno in protizakonito;
  2. na neracionalen in negospodaren način porablja javna sredstva;
  3. je opustila dolžno ravnanje v skladu z 18. členom Zakona o Vladi Republike Slovenije in s 16. členom Zakona o državni upravi, zaradi česar je prišlo do nezaupanja v državne institucije in v funkcijo ministrice za kulturo;
  4. se sprejema s škodljivimi posledicami za državljanke in državljane;
  5. je z izenačevanjem zgodovine pred in po osamosvojitvi Slovenije v nasprotju s Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, preambulo k Ustavi Republike Slovenije in Ustavo Republike Slovenije ter odreka najvišjo veljavo temeljnemu dogodku za nastanek Republike Slovenije – slovenski osamosvojitvi, okrog katere se je oblikovala narodna enotnost;
  6. krši Zakon o varstvu kulturne dediščine in Strategijo kulturne dediščine 2020-2023;
  7. krši Resolucijo o nacionalnem programu za kulturo 2022-2029;
  8. se izvaja brez strokovnih analiz in investicijske dokumentacije;
  9. se izvaja brez javne razprave in dialoga z zaposlenimi ter vodstvom zadevnih javnih zavodov;
  10. postopno, a sistematično uničuje vrednote slovenske osamosvojitve ter s tem deluje zoper blaginjo Slovenije.

Referendum kot povod za politični pritisk

Interpelacija prihaja dan po referendumu, na katerem je več kot 400.000 volivcev zavrnilo predlog zakona o dodatkih k pokojninam umetnikov, kar so v NSi in pri Demokratov označili kot jasen signal nezadovoljstva z delom ministrice. Vodja poslanske skupine NSi Janez Cigler Kralj je poudaril, da je interpelacija “absolutno upravičena”, saj naj bi ministrica delovala v nasprotju z zakonom o varstvu kulturne dediščine in ignorirala strokovne standarde.

Po navedbah STA je bila interpelacija pripravljena že pred časom, a je NSi zaradi premajhnega števila poslancev potreboval podporo Demokratov, ki so tokrat prispevali potrebne podpise. Politični analitiki opozarjajo, da čas vložitve interpelacije nakazuje na poskus opozicije, da izkoristi referendumski izid za dodatni pritisk na vlado.

Na njem je ministrica dobila nezaupnico državljanov, nenazadnje je nezaupnico dobila vlada. Zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti so volivci zavrnili z več kot 92 % glasov. S tem so pokazali, da pokojnina ne sme biti privilegij, ampak mora biti odraz tega, koliko let je nekdo delal in koliko prispevkov za pokojnino je vplačal.
Ministrstvo za kulturo je junija 2023 Svetlani Makarovič nakazalo denarno nagrado v višini 8.346 evrov, ki jo je leta 2000 prejela kot del Prešernove nagrade za življenjsko delo, a jo je takrat v celoti zavrnila. Svoje odločitve ministrica ni spremenila, čeprav je Računsko sodišče ugotovilo, da je bilo naknadno izplačilo Prešernove nagrade Svetlani Makarovič v nasprotju z zakonom o javnih financah, ki določa, da je pri pripravi in izvrševanju proračuna treba spoštovati načeli učinkovitosti in gospodarnosti.

NSi

Odziv ministrice Vrečko na interpelacijo

Ministrica za kulturo Asta Vrečko se je popoldne odzvala na interpelacijo, ki so jo zoper njo vložili poslanci NSi in Demokratov pod vodstvom Anžeta Logarja. Uvodoma je izpostavila politično ozadje vložiteljev, pri čemer je Logarja označila za dolgoletnega sodelavca Janeza Janše in njegovo stranko za “satelit SDS”, NSi pa za stalnega partnerja desnih vlad, ki so po njenem mnenju vedno delovale proti interesom kulture. Očitke o nepravilnostih, vključno z izplačilom Svetlani Makarovič, je zavrnila kot ponavljanje starih kritik in del “kulturnega boja”, v katerega se ne namerava spustiti. Poudarila je, da je izplačilo temeljilo na sodbi sodišča, ki je Makarovičevi priznalo pravico do denarnega dela Prešernove nagrade.

Predlagatelji interpelacije menimo, da ministrica Vrečko mehanizme kulture iz civilne družbe prenaša tudi na institucionalno polje, na ta način pa vnaša nespoštovanje do lastne države, zavestno krši zakonodajo in poglablja polarizacijo ne le v slovensko družbo, ampak tudi v stroko.

NSi

Vrečko je izpostavila dosežke svojega mandata, med drugim povišanje sredstev za ljubiteljske dejavnosti za pol milijona evrov, obnovo kulturne dediščine, pridobivanje evropskih sredstev, vključno iz podnebnega sklada, ter urejanje statusa samozaposlenih v kulturi. Prav tako je omenila posodabljanje zastarele zakonodaje, kot je zakon o dodatku k pokojninam umetnikov, ki ga je pripravila na podlagi zahtev računskega sodišča in ministrstva za finance, pri čemer so ukinili dedovanje dodatkov. Te spremembe so po njenem mnenju sprožile napade opozicije, ki je že v predvolilnem obdobju. Interpelacije še ni prebrala, a pričakuje, da bo v parlamentarni razpravi podprta s strani koalicijskih partneric, s katerimi dobro sodeluje.

Miha D. Kovač

Portal24; Foto: Boštjan Podlogar/STA/Vlada RS Flickr

Exit mobile version