Tehnološki in letalski sektor sta poskrbela za nov zgodovinski premik na ameriških borzah, kjer sta indeksa S&P 500 in Nasdaq v sredo dosegla novi rekordni vrednosti. Med najpomembnejšimi borznimi premiki je izstopala družba Nvidia, katere tržna kapitalizacija je prvič presegla 4.000 milijard ameriških dolarjev.
Indeks Dow Jones se je v sredinem trgovanju zvišal za 0,43 odstotka in končal pri 44.650 točkah, S&P 500 je pridobil 0,27 odstotka in dosegel 6.280 točk, medtem ko je tehnološko usmerjeni Nasdaq zrasel za 0,09 odstotka in zaključil pri 20.630 točkah.
Eden glavnih razlogov za rast indeksov je bilo nadaljnje zanimanje vlagateljev za delnice proizvajalcev polprevodnikov. Delnica podjetja Nvidia je zrasla za 0,7 odstotka, s čimer je podjetje postalo eno redkih na svetu, ki je preseglo tržno vrednost štirih bilijonov dolarjev. Vzpon Nvidie potrjuje prevladujočo vlogo umetne inteligence in čipov v svetovni tehnološki industriji.
Zelo opazen je bil tudi skok delnice proizvajalca električnih vozil Tesla, ki je pridobila 4,7 odstotka. Tudi druge velike tehnološke družbe so beležile pozitivne premike, kar je dodatno utrdilo rast indeksov na Wall Streetu.
Letalski sektor spodbudil dodatno rast
Pozitivne novice so prihajale tudi iz sektorja komercialnega letalstva. Delnice družbe Delta Air Lines so po objavi izboljšanih poslovnih pričakovanj zrasle za več kot 12 odstotkov. Rast so sledile tudi druge ameriške letalske družbe – delnica American Airlines se je okrepila za 12,7 odstotka, United Airlines pa za 14,3 odstotka. Investitorji so optimistični glede povpraševanja po letalskem prometu v drugi polovici leta.
Ob tem so se novice o novih trgovinskih ukrepih ameriške administracije začasno umaknile v ozadje. Vpliv tarif, ki jih napoveduje predsednik ZDA Donald Trump, trenutno ne vzbuja večjih pretresov na kapitalskih trgih.
Napovedi novih carin in odziv trga
Trump je v začetku tedna napovedal uvedbo novih carin na uvoz iz štirinajstih držav, med njimi Južne Koreje in Japonske, za 1. avgust. V sredo pa je seznam razširil še za sedem držav, med drugim tudi Brazilijo, za katero naj bi veljala kar 50-odstotna tarifa. Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je v odziv napovedal povračilne ukrepe.
Čeprav trgovinske napetosti ostajajo prisotne, finančni trgi nanje reagirajo precej bolj zadržano kot v začetku aprila, ko so prve napovedi o carinah povzročile občutnejše premike. V Washingtonu in Bruslju potekajo intenzivna pogajanja, ki bi lahko vodila do novega trgovinskega dogovora med ZDA in EU.
Rast borznih indeksov se je nadaljevala tudi v Evropi, kjer je večina pomembnejših borznih kazalnikov četrti dan zapored beležila rast. Londonski indeks FTSE 100 se je okrepil za 1,23 odstotka in dosegel 8.975 točk, pariški CAC 40 je pridobil 0,30 odstotka in dosegel 7.902 točki. Edina izjema med večjimi trgi je bil frankfurtski indeks DAX, ki se je znižal za 0,38 odstotka in končal pri 24.456 točkah.
Strokovnjaki menijo, da bo dinamika na kapitalskih trgih tudi v prihodnjih tednih ostala odvisna od kombinacije podatkov o poslovanju podjetij, usmeritev centralnih bank in geopolitičnih premikov.
Foto: Vecteezy
