Ob dnevu reformacije: poklon slovenski književni dediščini in prihodnosti jezika
V Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani bo danes ob 20. uri potekala osrednja državna proslava ob dnevu reformacije. Osrednji govornik na dogodku bo podpredsednik Vlade Republike Slovenije in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, Matej Arčon. Po njegovem govoru bo sledil umetniški program, naslovljen Dokler teče ta motor in utripa to srce, ki bo skozi glasbo, ples in govor počastil pomembnost slovenskega jezika in kulture.
Dan reformacije je priložnost, da se spomnimo začetkov slovenskega knjižnega jezika in prve tiskane knjige. Letošnja proslava izpostavlja tri pomembne obletnice: 440 let od izida Bohoričeve slovnice Zimske urice, 440 let od Dalmatinovega prevoda Biblije in 250 let Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK). Dogodki, povezani s temi mejnikih, so Slovencem zagotovili pisano besedo, ki nas je združevala in povezovala skozi zgodovino.
Slovenski knjižni jezik ni zgolj orodje komunikacije, ampak simbol narodne identitete, razvoja in napredka posameznika. Knjiga in branje v domačem jeziku nam omogočata, da smo skupnost, ki se razvija in misli skupaj. Knjižnice, ki ohranjajo pisano besedo, so s tem tudi varuhinje našega kolektivnega spomina in zaščitnice slovenske kulture.
Umetniški program: poklon reformaciji in pomenu slovenskega jezika
Proslava, ki sta jo zasnovala režiser Luka Marcen in scenarist dr. Rok Andres, bo v štirih delih predstavila razvoj slovenskega jezika od obdobja reformacije do sodobnosti. Prvi del se osredotoča na reformacijsko gibanje, izum tiska in duhovno zapuščino tega obdobja, ki jo bodo skozi ples interpretirale baletne plesalke, medtem ko bodo igralci podajali misli o pomenu reformacije.
Drugi del je posvečen Adamu Bohoriču in njegovemu prispevku k slovenskemu jeziku. Preko vizualij in zvoka bodo gledalci spremljali razvoj slovenskega črkopisa, vključeni bodo tudi citati iz pisem Primoža Trubarja, ki je poudarjal nujnost tiskanja slovenskih knjig. Avtorica Lila Prap bo v video izjavi poudarila pomen bralne kulture že v otroških letih.
V tretjem delu programa bo poudarek na protestantskem tisku in njegovem prispevku k ustanovitvi Narodne in univerzitetne knjižnice. Ta del bo osvetlil pomen knjižnic za ohranjanje kulturne dediščine. Na odru bo nastopil mag. Marijan Rupert, ki bo skozi plesno interpretacijo in vizualne učinke predstavil zgodovinski razvoj knjižnice kot kulturne ustanove.
Četrti del je posvečen vlogi slovenskega jezika v sodobnem globalnem kontekstu. Z dr. Juretom Leskovcem bo dogodek ponudil vpogled v prihodnost slovenskega jezika na svetovni ravni. Proslavo bodo zaključili nastopi posameznikov, ki se učijo in uporabljajo slovenščino, čeprav jim ni materni jezik, s čimer poudarjajo mednarodno pomembnost slovenskega jezika.
Mladi ustvarjalci kot simbol slovenskega jezika prihodnosti
Proslava ni zgolj obeležitev zgodovinskih dogodkov, ampak tudi pogled v prihodnost, ki ga simbolizirajo mladi ustvarjalci, vključeni v izvedbo. Program vključuje dramske igralke Mašo Derganc, Lucijo Harum, Jureta Kopušarja in Žana Breliha Hatunića ter baletne plesalke Višje baletne šole Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana. Vokalni del bodo izvedle solistki Gaja Sorč in Patricija Škof, glasbeni sestav pod vodstvom Leona Firšta, ter skupina MRFY z Milanom Frasom. Dogodek združuje različne umetniške zvrsti, s čimer poudarja bogastvo slovenske kulturne dediščine in njeno prilagodljivost sodobnim časom.
Portal24; Foto: Vlada RS Flickr
