Ob pomanjkanju kadrov ključno povezovanje višješolskega izobraževanja z gospodarstvom
[STA] – V luči velikega pomanjkanja delovne sile na trgu dela se še povečuje potreba po močni povezanosti višješolskega izobraževanja z gospodarstvom, so se danes na posvetu o višjem strokovnem izobraževanju strinjali strokovnjaki. Velik del visokošolskega izobraževanja je namreč praktično izobraževanje v podjetjih, kar študentom olajša vstop na trg dela.
Višje strokovne šole so zaradi svojega prilagodljivega programa in več praktičnega pouka večkrat boljša izbira za določene mlade. Takšni študenti so po besedah predsednika Olimpijskega komiteja Slovenije Franja Bobinca pogosto tudi poklicni športniki, ki med svojo športno kariero lažje pridobijo izobrazbo na višjih strokovnih šolah.
Poklicni športniki imajo namreč drugačno karierno krivuljo kot večina, je pojasnil Bobinac. Medtem, ko večina mladih po končanem izobraževanju vstopa na trg dela, športniki takrat najbolj aktivno gradijo svojo športno kariero. Ko se kasneje tudi sami vključijo na trg dela, imajo več kot 10-leten primanjkljaj aktivnih izkušenj. “Zato se mi zdi izredno pomembno, da v času svoje športne kariere vstopijo vsaj v izobraževalni proces, ki ga njim po meri ponudi prav višješolsko izobraževanje,” meni.
Na višjih strokovnih šolah si vedno znova prizadevajo ustvariti še tesnejše povezave z gospodarstvom, je na okrogli mizi zatrdil direktor Prometne šole Maribor Gregor Rak. Kot primer dobre prakse je izpostavil hekatlone. Gre za organizirana tekmovanja v reševanju poslovnih, tehnoloških in znanstvenih izzivov, v katerih sodelujejo študenti višjih strokovnih šol in podjetja.
Pomen hekatlonov
Podjetja tako študentom dajo konkretne izzive in jim pokažejo, katera znanja so že pridobili med šolanjem ter katera še morajo usvojiti, je pojasnil Rak. Hkrati pa so tudi predavatelji soočeni z izzivi iz gospodarstva. To jim omogoča, da ugotovijo, ali študentom nudijo kompetence, ki so zanimive za gospodarstvo.
Pomen hekatlonov in podobnih povezovalnih dogodkov za gospodarstvo je izpostavil tudi direktor občinske uprave Mestne občine Celje Gregor Deleja. Hkrati je v ospredje razprave postavil potrebo po večji podpori lokalnih skupnosti in podjetij pri oblikovanju izobraževalnih programov v skladu s potrebami lokalnega gospodarstva.
Gospodarstvo ob nizki brezposelnosti vedno bolj potrebuje kader iz višjih strokovnih šol, je ocenil vodja poslovnega razvoja v zaposlovalni agenciji Adecco Slovenija Damir Battisti. Prepričan je, da je ključnega pomena zbirati informacije o trgu dela in jih pravočasno posredovati študentom, da pridobijo znanja, ki jih podjetja potrebujejo.
Udeležence posveta je nagovoril tudi minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj. Poudaril je, da je za uspešno delo višjih šol posebnega pomena socialno partnerstvo, saj so študijski programi naravnani na način, da povezujejo teorijo s praktičnim delom, pogosto in v velikem deležu pri delodajalcih. Ministrstvo to podpira, saj praktično izobraževanje predstavlja 40 odstotkov študijskega programa na letni ravni, so Logajeve besede povzeli na ministrstvu.
Portal24; Foto: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje
