Objava novih prisluškovalnih posnetkov z odvetnico Nino Zidar Klemenčič je v slovenski javnosti sprožila novo politično afero.“ Po tem, ko so se v preteklih dneh pojavili posnetki pogovorov nekdanje ministrice za pravosodje Dominike Švarc Pipan, so anonimni avtorji spletne strani anti-corruption2026.com objavili še nove posnetke, v katerih je slišati pogovor z odvetnico Nino Zidar Klemenčič. Kdaj in v kakšnih okoliščinah so bili pogovori posneti, ni znano, prav tako njihove avtentičnosti pristojne institucije za zdaj niso uradno potrdile.
V objavljenih pogovorih je slišati, kako Nina Zidar Klemenčič govori o svoji vlogi pri povezovanju različnih akterjev v slovenskem političnem in poslovnem prostoru ter o sodelovanju pri posameznih projektih in transakcijah. V enem od posnetkov pravi, da ima široko mrežo poznanstev, ki ji omogoča oceno, kaj je v posameznih primerih mogoče izpeljati in kaj ne.
„Z mojim omrežjem ljudi lahko pravzaprav naredim vse. To ne pomeni, da lahko dosežem vse, vendar vam lahko povem: to je izvedljivo, to ni izvedljivo,“ je slišati v pogovoru. Ob tem v istem posnetku izpostavi tudi majhnost države in prepletenost političnega ter poslovnega prostora. „Morate razumeti, da je Slovenija tako majhna, da če delaš pametno, lahko delaš za vse,“ je dejala Nina Zidar Klemenčič.
V pogovoru je slišati tudi navedbe o domnevnem sodelovanju pri nekaterih projektih ali postopkih. Nina Zidar Klemenčič omenja razpis za subvencije tujih naložb na ministrstvu za gospodarstvo, kjer naj bi po njenem opisu prišlo do zapleta pri razveljavitvi razpisa.
Po njenih besedah naj bi jo prosili za pomoč pri reševanju situacije, iz katere naj bi se po njenem opisu izvili „brez večjih brazgotin“. V istem pogovoru omenja tudi, da je več let pomagala enemu od prijateljev predsednika vlade pri zasebnih zadevah, povezanih z družinskimi razmerji. „Ko ga potrebujem, da reče kaj predsedniku vlade, bo to naredil. Tako to deluje v Sloveniji,“ je slišati v posnetku.
Politični vpliv Milana Kučana
V drugem delu pogovora se dotakne tudi vpliva posameznikov v slovenskem političnem prostoru. Med drugim omenja nekdanjega predsednika republike Milana Kučana in v pogovoru trdi, da naj bi imel vpliv na predsednika vlade Roberta Goloba. Po njenih besedah naj bi na premierja vplivali tudi nekateri posamezniki iz njegovega političnega kroga in osebni znanci, ki naj bi mu posredovali različna sporočila ali predloge glede posameznih odločitev. Kot enega od načinov za dostop do predsednika vlade omenja tudi njegovo partnerico Tino Gaber.
V pogovoru se pojavi tudi ime ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Nina Zidar Klemenčič ga v posnetku opiše kot vplivno osebnost v slovenskem politično-poslovnem prostoru in pri tem izreče tudi trditev o domnevnih finančnih interesih. „Veste, on ima svojih 10 odstotkov in to je to,“ je slišati v pogovoru. Na vprašanje sogovornika, kaj naj bi se zgodilo, če je takšen delež zagotovljen, pa odgovori: „Dobite vse.“
Projekt gradnje hotela Intercontinental v Ljubljani
V nadaljevanju pogovora omenja tudi projekt gradnje hotela Intercontinental v Ljubljani, ki ga je razvijalo podjetje Delta Holding srbskega poslovneža Miroslava Miškovića. V posnetku opisuje nakup zemljišča od podjetnika Izeta Rastoderja ter postopke pridobivanja gradbenega dovoljenja. Pri tem govori tudi o domnevnih stikih z ljubljansko mestno oblastjo in omenja, da naj bi v določenem trenutku župan poslal svojega sina z navodili glede sodelovanja z nekaterimi podjetji. „In to je bilo brez sramu,“ je slišati v pogovoru.
Proti koncu pogovora se dotakne tudi delovanja pravosodnih in policijskih organov. V posnetku trdi, da policija takšnih praks ne more povsem spregledati, hkrati pa izreče tudi oceno o političnem vplivu na institucije. V istem kontekstu omenja tudi sodne postopke proti ljubljanskemu županu. „Pravi, da je nedolžen, nato vpliva na sodišče in njegove zadeve dodelijo enemu sodniku, potem zamenjajo sodnika … Toda nekako mu vedno uspe preživeti,“ je slišati v posnetku.
Odzivi na prisluhe: tehnične analize in ostre politične ocene
Objava teh posnetkov je v političnem prostoru sprožila številne odzive. Predstavniki različnih političnih strank so se na razkritja odzvali z zahtevami po pojasnilih, nekateri pa so opozorili tudi na širša vprašanja o delovanju institucij, vplivu interesnih omrežij in transparentnosti odločanja v državi. O teh odzivih v nadaljevanju.
Med prvimi, ki so se odzvali na objavljene posnetke, je bil tudi strokovnjak za analitične metode Niko Gamulin, ki je na družbenem omrežju predstavil tehnično analizo enega od videoposnetkov. Analiza je bila osredotočena na tako imenovani signal omrežne frekvence (ENF), ki ga je mogoče zaznati v zvočnem zapisu in ga strokovnjaki uporabljajo kot enega od indikatorjev morebitnih rezov ali montaže posnetkov.
Gamulin je pojasnil, da je analiziral zvočno komponento posnetka, pri čemer je uporabil metodo kratkočasovne Fourierjeve transformacije (STFT) z 16-sekundnimi okni, kar omogoča visoko frekvenčno resolucijo. Skupno je obdelal 354 sekundnih meritev. Po njegovih navedbah je bil signal omrežne frekvence v posnetku jasno zaznaven.
„Signal je prisoten. Najboljši harmonik pri 100 Hz s SNR 3,6,“ je zapisal. V analizi je zaznal tudi več kratkotrajnih odstopanj signala, vendar jih je označil kot tranzientne pojave, ki se hitro vrnejo na izhodiščno raven. „To je značilno za šumne artefakte – na primer glasnejši zvok v prostoru ali premik – ne pa za montažo,“ je izpostavil. Po njegovem pojasnilu bi pri dejanskem rezu v posnetku signal praviloma trajno preskočil na novo raven in tam tudi ostal.
Ob tem je dodal, da so daljši odseki posnetka, dolgi več kot 30 sekund, pokazali zelo stabilen signal z variacijami, manjšimi od 0,02 Hz, kar je po njegovih besedah skladno z neprekinjenim snemanjem. „Na podlagi analize montaže ne morem potrditi,“ je zapisal. Hkrati je poudaril, da za dokončno časovno verifikacijo – ali posnetek res izvira iz določenega datuma – potrebuje referenčne podatke omrežne frekvence za leto 2026, ki jih po njegovih navedbah še pridobivajo.
Objava posnetkov je sprožila tudi ostrejše politične odzive. Ekonomist Matej Lahovnik je na družbenem omrežju zapisal, da je po njegovem mnenju osrednji problem razkritij v tem, da so pogovori prišli v javnost. „Za Dominiko Švarc Pipan je problem, da so jo ujeli in ne kako poslovno trži svoj vpliv pri Golobu ter kot bivša pravosodna ministrica razlaga, da je ljubljanski župan Janković, ki mu je skakala v objem, imun na sodne postopke,“ je zapisal.
Na razkritja se je odzval tudi predsednik Sindikata delavcev radiodifuzije Slovenije Tom Zalaznik, ki je opozoril na del posnetkov, v katerem nekdanja ministrica govori o pridobivanju dovoljenj. „Bivša ministrica poučuje, kako je vedno dobro imeti povezave med občino in upravno enoto,“ je zapisal in dodal, da gre po njegovem mnenju za „šolski primer za KPK in policijo“. Ob tem je poudaril, da bi morali biti občina in upravna enota dve nepovezani in neodvisni instituciji.
Kritično se je odzval tudi družinski zdravnik Rok Ravnikar, ki je dogajanje komentiral z ostro metaforo o stanju v državi. „Objavljeni posnetki so kot gnojne bule na koži – zunanji znaki polno razvite bolezni, ki je navznoter že dodobra razjedla telo,“ je zapisal. Po njegovih besedah se takšne razmere pogosto razvijajo dolgo časa, preden pridejo v javnost.
Dodal je, da lahko ob tako obsežnih nepravilnostih sistemske spremembe prinesejo predvsem politični procesi. „Ko so nepravilnosti tako obsežne in prepletene, da policija in sodišča ne zmorejo več razlikovati med svinjarijami in kaznivimi dejanji, lahko stvari popravijo zgolj še volitve,“ je izpostavil. Ob tem je zapisal tudi: „Ko politiki izgubijo sram, ljudje pa potrošijo zalogo gnusa in jeze – takrat oblast utrdi moč, ljudstvo pa izgubi dostojanstvo.“
