Avgustovske poplave leta 2023 niso bile zgolj naravna nesreča, ampak “prelomnica”, ki je razgalila pomanjkljivosti v upravljanju prostora, hkrati pa spodbudila izjemno družbeno solidarnost so v sporočilu za javnost zapisali na Uradu Vlade Republike Slovenije za komuniciranje (UKOM)- Kot so zapisali, je ujma prizadela skoraj dve tretjini države in za seboj pustila “številne posledice, od velikih materialnih do povsem osebnih”.
“Dogodki so razgalili določene pomanjkljivosti v načinu upravljanja prostora in infrastrukture, a hkrati pokazali izjemno solidarnost med ljudmi,” navajajo na UKOM. Po njihovih podatkih je bilo evidentiranih 15.517 prizadetih lokacij, poškodovanih skoraj 2000 kilometrov cest in 4000 kilometrov vodotokov. Uničenih je bilo več mostov, poškodovanih pa več kot 13.000 stavb, med njimi skoraj 9000 stanovanj.
Na UKOM spominjajo, da so ekstremne padavine, ki so povzročile poplave in plazove, neposredno povezane s podnebnimi spremembami. “Vse pogostejši vremenski ekstremi postajajo nova realnost, na katero moramo biti kot družba sistemsko pripravljeni,” opozarjajo in dodajajo, da so dosedanja vlaganja v vodno infrastrukturo nezadostna, vzdrževanje pa pogosto zapostavljeno.
Pomoč v milijonih in ukrepanje na terenu
Kot so poudarili na UKOM, je bila prva prioriteta države zagotavljanje varnosti, dostopa do osnovnih storitev in začetka obnove. Tako so med drugim navedli:
- 7350 upravičencev je prejelo 35,7 milijona evrov predplačil za obnovo stanovanj,
- izplačanih je bilo 58,2 milijona evrov izredne denarne socialne pomoči,
- 10 milijonov evrov je bilo namenjenih za osnovne življenjske potrebščine prek Rdečega križa in Slovenske Karitas,
- gospodarstvu je bilo namenjenih 142,1 milijona evrov pomoči,
- za cestno infrastrukturo 138 milijonov evrov,
- za vodotoke pa kar 172 milijonov evrov.
Pri tem so spomnili, da je bilo v ujmi poškodovanih 1984 kilometrov državnih cest, kar predstavlja skoraj tretjino vseh. “Z investicijami v nadgradnjo infrastrukture želimo doseči večjo odpornost infrastrukture na podnebne spremembe,” poudarjajo v sporočilu.
Petletni sanacijski program in okrepljena dela na vodotokih
Po navedbah UKOM je bilo do junija 2024 zaključenih vseh 850 kilometrov nujnih intervencijskih in izrednih ukrepov na vodotokih. “Dnevno je na terenu sodelovalo preko 1000 strojev in 1500 delavcev,” so zapisali. Dela se nadaljujejo kot vzdrževalna, sanacijska in investicijska, pri čemer je bilo do poletja 2025 zaključenih več kot 430 gradbišč, aktivna pa so še na več kot 300 lokacijah.
Z obsežnim petletnim sanacijskim programom je Vlada Republike Slovenije zagotovila 2,3 milijarde evrov. “Največji delež, 1,3 milijarde evrov, je namenjen sanaciji vodotokov, 800 milijonov evrov obnovi občinske infrastrukture, 200 milijonov pa za druge ukrepe, ki bodo prispevali k večji podnebni odpornosti,” navajajo.
Pot do stabilizacije je dolga, a odločnost ostaja
Na UKOM poudarjajo, da v najbolj prizadetih občinah sanacija še vedno poteka intenzivno. “Pot do popolne sanacije ni hitra, a je odločnost velika,” izpostavljajo in dodajajo, da so poplave 2023 “priložnost, da Slovenija izgradi bolj odporen, trajnosten in povezan sistem, ki bo kos izzivom prihodnosti”.
Ob tem zagotavljajo, da država ne bo pozabila na prizadete ljudi in kraje. “S ključnimi projekti obnove bomo nadaljevali do končne stabilizacije območij,” so zapisali v današnjem sporočilu. Spomnili so tudi, da je bila sanacija možna le zaradi sodelovanja med državnimi in lokalnimi institucijami ter posamezniki.
“Odprava posledic te velike naravne nesreče v zastavljenem roku je mogoča ob nadaljnjem skupnem delu vseh,” sklenejo na UKOM in poudarjajo, da je edino s skupnimi prizadevanji mogoče doseči “kakovostno odpravo posledic in povečanje odpornosti v zastavljenem roku petih let”.
Foto: Zajem zaslona/fotografija je simbolna
