Obrambna politika EU: Poljski in baltski predlogi delijo voditelje

Foto: Freepik

Obrambna politika EU: Poljski in baltski predlogi delijo voditelje

Ta teden so se voditelji držav Evropske unije strinjali, da mora biti obrambna politika v prihodnosti prednostna naloga. Kljub temu pa so mnenja o tem, kako in kaj financirati, ostala razdeljena.

Poljska in tri baltske države (Latvija, Litva in Estonija) so predlagale nov načrt za financiranje vojaške ovire na mejah z Rusijo in Belorusijo, kar bi stalo približno 2,5 milijarde evrov. “To je tudi vaša zunanja meja, ki jo branimo,” je poljski premier Donald Tusk pojasnil kolegom voditeljem med predstavitvijo načrta. Poljska trenutno namenja 4 odstotke BDP za obrambo. Latvija in Litva sledita Estoniji s ciljem treh odstotkov BDP za obrambo, kar presega cilj Nata, ki je sicer 2 odstotka.

Ta predlog sledi prejšnji pobudi Poljske in Grčije za oblikovanje sistema zračne obrambe EU po vzoru izraelske Železne kupole. Poleg tega je bila EU pozvana, naj pripravi možne odzive na naraščajoče hibridne in fizične napade Rusije na njenem ozemlju. Pobude prihajajo v času, ko evropske države povečujejo dobavo orožja Ukrajini in lastne industrijske obrambne zmogljivosti.

Vendar pa so države z visoko obrambno porabo, kot je Poljska, že soočene s postopkom Evropske komisije zaradi primanjkljaja, zato je finančna podpora ključnega pomena. Voditelji EU so pričakovali, da bo Evropska komisija predstavila “inovativne ideje” za iskanje sredstev.

Zaostritev fiskalnih pravil?

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je ocenila, da bodo v naslednjih desetih letih potrebne dodatne obrambne zahteve v višini okoli 500 milijard evrov. To bi se lahko financiralo na nacionalni ravni ali prek „novih lastnih sredstev na ravni EU“, vključno z „posojilno sposobnostjo proračuna EU“ (tj. skupnim dolgom).

Kljub temu izvršni organi EU niso uspeli pripraviti dokumenta o opcijah, in voditelji EU so v svojih sklepih navedli, da bi moralo financiranje prihajati iz “zasebnih in javnih” kanalov. Kontroverzne evroobveznice pa niso bile prednostna naloga.

Nemški kancler Olaf Scholz in odhajajoči nizozemski premier Mark Rutte, oba zagovornika zaostritve fiskalnih pravil bloka, sta nasprotovala povečanju skupnih obrambnih izdatkov. Francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je še vedno naklonjen evroobveznicam, se je zavzel za izrecno vlaganje denarja v evropsko industrijo.

Drugi voditelji EU so se med razpravo spraševali, zakaj bi Rutte, ki bo oktobra prevzel položaj generalnega sekretarja Nata, želel preprečiti vlaganje v obrambo. Res je, da pod njegovim 14-letnim vodstvom Nizozemska nikoli ni dosegla cilja 2 odstotka porabe. Cilj je bil kot odgovor na rusko invazijo na Ukrajino sicer dosežen šele pred kratkim.

Nepovraten trend

Scholz je zavzel stališče, da je financiranje vojaških projektov iz proračuna EU prepovedano. “Vedenje nekaterih držav za mizo je bilo nekoliko posebno,” je po vrhu dejal eden od visokih uradnikov EU.

Diplomati EU so spomnili, kako je Nemčija na začetku pandemije COVID-19 kategorično izključila skupni dolg, nato pa skupaj s Francijo predlagala sklad za obnovo v višini 500 milijard evrov. Številni diplomati EU pričakujejo, da bo Berlin morda ponovno spremenil stališče, če bo to zahteval zunanji pritisk ali potrebe.

“Obstaja občutek, da je ta trend nepovraten,” je po vrhu dejal eden od visokih diplomatov EU. Dodal je: “Nekateri bodo poskušali spodkopati, vključno z ZDA. Vendar bo to nepovratno, ker se države članice EU zavedajo, da nismo več v istem poglavju kot pred rusko vojno in da moramo napredovati.”

[Vir: Eiractiv]; Portal24; Foto: Freepik