Na sedežu Nata v Bruslju je v sredo potekalo redno zasedanje obrambnih ministrov članic zveze, ki služi kot priprava na prihajajoči vrh v Haagu konec junija. Dogodka se je udeležil tudi slovenski obrambni minister mag. Borut Sajovic. Razprave so potekale v zavezniškem formatu, udeleženci pa so naslovili ključna vprašanja odvračanja, obrambe in dolgoročne podpore Ukrajini.
Prvo zasedanje je bilo namenjeno potrditvi novih Ciljev zmogljivosti 2025, ki naj bi okrepili odvračalno in obrambno sposobnost zveze. Po besedah slovenskega ministrstva za obrambo so bile z novimi cilji »narejene pomembne korake k zagotovitvi sodobnih in naprednih zmogljivosti v visoki stopnji pripravljenosti, ki bodo omogočale kredibilno izvajanje zavezniških načrtov odvračanja in obrambe«.
Kot so zapisali, bo v nadaljevanju ključna implementacija ciljev skozi nacionalno obrambno načrtovanje in okrepljene investicije v obrambo.
Slovenija na tem področju nadaljuje z izgradnjo bataljonske bojne skupine in bojnega izvidniškega bataljona. Posebna pozornost pa bo, kot pravijo, namenjena tudi »krepitvi zmogljivosti zračne in protiraketne obrambe ter logistike in podpore delovanju«.
Minister Sajovic je poudaril, da so slovenski nacionalni cilji zmogljivosti za leto 2025 že vključeni v nacionalne načrte, pri čemer se izvajanje določenih zmogljivosti, kot je zračna obramba, izvaja celo hitreje od prvotno predvidenega roka.
Ob tem je minister izpostavil pomen sodelovanja med zavezništvom in Evropsko unijo, predvsem na področju vojaške mobilnosti. Tesnejše povezovanje struktur naj bi po njegovih besedah omogočilo bolj učinkovito odzivanje na skupne varnostne izzive.
Dodatna podpora Ukrajini ostaja ključna točka
V okviru delovnega kosila so obrambni ministri v formatu Nato-Ukrajina razpravljali o prihodnjih korakih glede podpore Ukrajini. Sestanka sta se udeležila tudi visoka predstavnica EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Kaja Kallas ter ukrajinski obrambni minister Rustem Umerov. Ta je prisotnim predstavil najnovejše stanje na bojišču in predstavil stališča Ukrajine v zvezi s prizadevanji za mir.
Ministrstvo za obrambo je v poročilu pojasnilo, da so se ministri strinjali, da »namen Natove dolgoročne podpore Ukrajini ni podaljševanje vojne, temveč zagotavljanje, da se bo Ukrajina lahko branila zdaj in preprečila morebitno agresijo v prihodnosti«.
Po besedah slovenskega ministra je prožno prilagajanje in upoštevanje različnih realnosti med zavezniki ključno pri razpravah o novi zavezi glede obrambnih investicij.
Ob tem je minister Sajovic izpostavil, da bo Slovenija letos prvič dosegla 2 % bruto domačega proizvoda, namenjenega za obrambo, do leta 2030 pa je predvideno doseganje 3 %. »Takšno povišanje obrambnih izdatkov za Slovenijo pomeni velik preskok, ki zahteva pomembne in usklajene politične odločitve,« je dejal.
Poleg tega je Slovenija, kot navaja ministrstvo, zavezana »celovitim prizadevanjem na področju varnosti in obrambe, vključno s širšimi vidiki odpornosti«. Ob naraščajočih varnostnih tveganjih v Evropi in širše zavezništvo usklajuje skupne odzive in pripravljenost za prihodnost.
Sodelovanje z Nemčijo okrepljeno z obrambnimi nakupi
Ob robu zasedanja se je minister Sajovic srečal z nemškim zveznim ministrom za obrambo Borisom Pistoriusom. Na srečanju sta poudarila odlične dvostranske odnose med državama in izrazila zavezanost k nadaljnji krepitvi sodelovanja, zlasti na področju zračne obrambe.
Slovenija sodeluje v nemški pobudi za zaščito evropskega neba (ESSI), kar vključuje tudi podpis Programskega dogovora o nakupu zračne obrambe sistema srednjega dosega IRIS-T SLM.
»Kupili smo tri sisteme, hkrati pa nadaljujemo pogovore za morebitno nabavo baterij zračne obrambe kratkega dosega IRIS-T-SLS,« so pojasnili na ministrstvu. Vzpostavitev učinkovite zračne obrambe ostaja prva od sedmih kritičnih prioritetnih zmogljivosti, opredeljenih v Beli knjigi o evropski obrambi – Pripravljenost 2030.
Nemška stran, ki v zadnjem času znatno povečuje obrambna sredstva, je zavezana nadaljnji finančni, politični in vojaški podpori Ukrajini, so pojasnili v Berlinu. Ob tem Nemčija vzpostavlja svojo brigado v Litvi, kjer bo stacioniranih okoli 5000 pripadnikov.
Ministra sta govorila tudi o lanskoletni vaji Odpornost, ki jo je Slovenija izvedla jeseni. Nemčijo zanima nadaljnje sodelovanje na tem področju, zaradi česar bo Slovenijo obiskal predstavnik nemškega obrambnega ministrstva z namenom seznanitve s potekom in zaključki vaje.
Miha D. Kovač
Foto: Nebojša Tejič/STA/ Vlada RS Flickr
