Obseg trgovine na drobno raste v EU, Slovenija izstopa s padcem

V zadnjih objavljenih statističnih podatkih je Eurostat razkril spodbuden mesečni dvig obsega trgovine na drobno v območju evra in EU za mesec oktober. V območju evra se je obseg trgovine na drobno povečal za 0,1 odstotka, medtem ko je v celotni EU zabeležil rast za 0,3 odstotka.

Kljub temu pa so se v medletni primerjavi, ko pogledamo podatke iz oktobra, pojavili znaki padca. V evroobmočju se je obseg trgovine na drobno zmanjšal za 1,2 odstotka, medtem ko je v EU padel za 0,9 odstotka. Največji padec na letni ravni je bil zabeležen v Sloveniji, kjer je obseg trgovine na drobno upadel za impresivnih 15,6 odstotka, kar je bil daleč največji padec med vsemi državami članicami, je podatke nanizal Eurostat.

Analiza mesečne rasti razkriva zanimive trende. V evroobmočju se je prodaja neživilskih proizvodov povečala za 0,8 odstotka, medtem ko je prodaja goriv za vozila upadla za 0,8 odstotka. Prav tako je opazen padec prodaje hrane, pijače in tobaka, in sicer za 1,1 odstotka. V EU pa je prodaja neprehrambnih izdelkov narasla za odstotek, prodaja goriv pa za 0,1 odstotka. Prodaja hrane, pijače in tobaka pa je upadla za 0,8 odstotka.

Med državami, za katere so na voljo Eurostatovi podatki, so se nekatere izkazale z največjo mesečno rastjo trgovine na drobno. Hrvaška je zabeležila izjemen dvig za 3,1 odstotka, medtem ko sta ji sledili Nizozemska z 2,4-odstotno rastjo ter Slovaška z rastjo za 1,9 odstotka. Po drugi strani so največji padec zabeležile Francija (-1,0 odstotka), Belgija in Avstrija (obe po -0,8 odstotka) ter Španija in Portugalska (obe po -0,4 odstotka), kot poroča STA.

Medletna raven

Na medletni ravni pa so se spremembe še bolj izrazile. Prodaja goriv v evroobmočju je oktobra upadla za 6,4 odstotka, prodaja hrane, pijače in tobaka pa za 1,5 odstotka, medtem ko se je prodaja neživilskih izdelkov povečala za 0,1 odstotka. V EU je prodaja pogonskih goriv padla za 5,5 odstotka, prodaja pijače, hrane in tobaka pa za 1,2 odstotka. Po drugi strani se je prodaja neživilskih izdelkov povečala za 0,2 odstotka.

Največji padec na letni ravni je zabeležila Slovenija z impresivnimi -15,6 odstotka, sledita ji Madžarska (-6,5 odstotka) in Estonija (-5,5 odstotka). Največjo rast pa so zabeležile Španija (+5,9 odstotka), Danska (+4,2 odstotka), Bolgarija in Luksemburg (obe po 3,1 odstotka).

Odziv predsednika Državnega sveta

Predsednik Državnega sveta RS, Marko Lotrič, se je odzval na te statistične podatke in opozoril na nekatere pomembne izzive, s katerimi se sooča gospodarstvo Slovenije. Izpostavil je potrebo po stabilnem poslovnem okolju in premišljenosti pri davčnih obremenitvah ter opozoril na ogrožanje delovnih mest in povečanje stroškov, ki grozi podjetjem in državi. Poleg tega je opozoril na zmanjšanje sredstev za gospodarstvo v spremenjenem Načrtu za okrevanje in odpornost ter na potencialno odhajanje podjetij in talentov v tujino. Marko Lotrič je izpostavil, da države, ki so bile še nedavno za Slovenijo, zdaj prehitevajo in dohitevajo.

24ur.com pravijo, da je politika le igra, igra moči. Tisti, ki trenutno imajo to moč, trdijo, da gospodarstvo izsiljuje. Daleč od tega. Gospodarstvo želi le stabilno poslovno okolje in premišljenost pri davčnih obremenitvah, ne pa praznih obljub in zakonodajnega rokohiterstva. Zakaj? Ogroženih je 50 tisoč delovnih mest, ki jih slovenskim podjetjem zagotavlja partnerica Nemčija, čakajo nas za 80 % višji računi za elektriko, zmanjšuje se prehranska varnost države. Imamo vedno več birokratske navlake. Ljudje morajo vsaj 3-krat na dan dobro premisliti, če so se ali se niso štempljali, inšpektorji pa so oglobili že 21 organizacij.

Vlada RS obljublja povečanje vlaganj v raziskave in razvoj ter industrializacijo novih rešitev, pa je hkrati najbolj znižala ravno sredstva za gospodarstvo v spremenjenem Načrtu za okrevanje in odpornost – kar za 126 milijonov evrov. Če bodo podjetja in talenti odhajali v tujino, tudi prilivov v državni proračun ne bo. Prehitevajo in dohitevajo nas države, ki so bile nedolgo nazaj še za nami (Hrvaška, Srbija, Češka itd.). Ocena škode po poplavah je nihala od 500 milijonov evrov, do 10 milijard evrov, pa nazaj na 3 milijarde evrov. Potreben bi bil načrt, ali se bodo koristila EU sredstva ali se bo država zadolžila, a prvo, na kar se je pomislilo in nato premislilo – da se denar dobi od ljudi in podjetij. V NOO pa tudi za poplave 70 milijonov evrov manj.” 

Marko Lotrič, predsednik Državnega sveta

V kontekstu aktualnih dogodkov je tudi izrazil pomisleke glede ocene škode po nedavnih poplavah in potrebe po jasnem načrtu za financiranje obnove. Podal je opozorilo, da se denar za obnovo ne sme pridobivati na račun ljudi in podjetij. V tem smislu je poudaril, da bi morali biti bolj pozorni na učinkovito izkoriščanje sredstev EU in preprečevanje dodatnega zadolževanja države.

vir; Foto: Pixabay; Portal24