Petletna zaporna kazen nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja je sprožila ostre odzive v političnih vrstah, zlasti pri desnici in delu sredinske desnice. Kritike letijo na francoski pravosodni sistem, ki mu očitajo „politizacijo“ in delovanje proti nekdanjim voditeljem.
Sarkozy, predsednik Francije med letoma 2007 in 2012, je bil v četrtek obsojen zaradi „zločinske zarote“ v zvezi z domnevnim libijskim financiranjem predsedniške kampanje leta 2007. Sodba je padla v isti dvorani, kjer je bila pol leta prej voditeljica Nacionalnega zborovanja Marine Le Pen obsojena na petletno prepoved kandidiranja.
Prav Le Pen je bila med prvimi, ki so stopile v bran nekdanjemu predsedniku, saj je v televizijskem nastopu obsodila „določene sodnike“, ki naj bi imeli „tablo z lovskimi trofejami“ in si prizadevali kaznovati čim več politikov.
Za Le Pen je ključno vprašanje izvrševanje sodbe že pred zaključkom pritožbenega postopka, poroča Euractiv. Tudi sama čaka na odločitev glede svoje pritožbe, ki bo obravnavana januarja, medtem ko se je Sarkozy že pritožil, a bo 13. oktobra izvedel datum nastopa kazni – pričakovano v roku štirih mesecev.
Med kritiki razsodbe so se znašli tudi predstavniki sredinske desnice. François-Xavier Bellamy, poslanec Evropskega parlamenta iz vrst Republikancev, je dejal, da gre za „politično sojenje“. Podobno je tiskovni predstavnik stranke Philippe Balard govoril o „nevarnem precedensu, ki spodkopava pravno državo“.
Zbliževanje nekdanjih tekmecev
Sodba je prispevala k oblikovanju nenavadnih zavezništev na francoski desnici. Sarkozy, ki je bil nekoč oster nasprotnik Marine Le Pen, je v zadnjih mesecih stopil v stik z Nacionalnim zborovanjem. Poleti je v svojo pisarno povabil predsednika RN Jordana Bardello, septembra pa je pozival k razpustitvi državnega zbora, poroča Euractiv. Namigoval je, da bi lahko skrajna desnica ob novih volitvah dosegla „vsaj relativno večino“.
Sarkozy uživa tudi podporo medijev, ki so naklonjeni desnici, navaja Euractiv. Ti so sodbo hitro pospremili z očitki proti tako imenovanim „rdečim sodnikom“, ki naj bi bili strogi do desnih politikov, hkrati pa popustljivi do levičarskih. CNews, televizijski kanal v lasti Vincenta Bolloréja, je sodstvo obtožil vmešavanja v volitve in neenakopravnega obravnavanja političnih nasprotnikov.
Sarkozyjev odvetnik Jean-Michel Darroisy je odločitev sodišča označil za „nesprejemljivo“ in grajal „hipoteze, zgrajene na hipotezah“. Ob tem je opozoril, da mora pravosodje ostati institucija, ki vzbuja vsaj spoštovanje, saj bi spodkopavanje zaupanja vanj lahko imelo resne posledice za celotno družbo.
Primer Sarkozyja se umešča v širši kontekst, saj so se z zapornimi kaznimi v zadnjih desetletjih soočali tudi drugi voditelji demokratičnih držav. Med njimi nekdanji hrvaški premier Ivo Sanader, brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva in italijanski premier Silvio Berlusconi. Sarkozyjeva obsodba pa predstavlja prvi primer, da je francoski predsednik obsojen na prestajanje zaporne kazni.
Foto: Flickr World Economic Forum/Wikimedia
