Svetovni oceani so dosegli kritično stopnjo kislosti, kar ogroža morske ekosisteme in obalne skupnosti, opozarjajo znanstveniki v študiji, objavljeni 9. junija 2025 v reviji Global Change Biology. Raziskava, ki so jo izvedli strokovnjaki iz Plymouth Marine Laboratory (PML) v Veliki Britaniji, ameriške Nacionalne uprave za oceane in atmosfero (NOAA) ter Univerze v Oregonu, kaže, da je ocean že okoli leta 2020 presegel t. i. planetarno mejo za zakisanost.
Ta meja je opredeljena kot 20-odstotni upad koncentracije kalcijevega karbonata v morski vodi v primerjavi s predindustrijskim obdobjem, kar resno vpliva na morske organizme, ki za svoje oklepe in skelete potrebujejo ta mineral.
Zakisanje oceanov, ki ga pogosto imenujejo “zli dvojček” podnebne krize, nastane, ko oceani absorbirajo presežek ogljikovega dioksida (CO2) iz ozračja. CO2 se v vodi pretvori v ogljikovo kislino, kar znižuje pH-vrednost morske vode.
Po podatkih študije je povprečna kislost oceanov od predindustrijskega obdobja narasla za približno 30 odstotkov, v nekaterih regijah pa še bolj. To vpliva na organizme, kot so korale, školjke, ostrige in morski metuljčki, ki imajo zaradi pomanjkanja kalcijevega karbonata težave pri gradnji svojih oklepov.
V polarnih regijah so morski metuljčki izgubili že več kot 60 odstotkov svojih habitatov, tropski in subtropski grebeni pa več kot 40 odstotkov. Takšne spremembe ogrožajo celotne prehranske verige, saj so ti organizmi temelj morskega ekosistema.
Globoki oceani še bolj prizadeti
Raziskava razkriva, da je zakisanje še izrazitejše v globljih vodah, kjer je naravno že več raztopljenega CO2. Približno 60 odstotkov voda pod 200 metri globine je preseglo varno mejo kislosti, na površini pa je ta delež okoli 40 odstotkov.
“Večina morskega življenja ne živi le na površju, temveč so globlje vode dom mnogim vrstam rastlin in živali,” je poudarila vodilna avtorica študije Helen Findlay iz PML. Spremembe v globinah imajo daljnosežne posledice, saj so te vode ključne kot habitati in mrestišča za številne vrste, vključno z gospodarsko pomembnimi, kot so raki in lososi ob zahodni obali Severne Amerike.
Poleg ekoloških posledic zakisanje oceanov ogroža tudi obalne gospodarstve, ki so odvisna od ribolova in akvakulture. Milijoni ljudi po svetu se zanašajo na morske vire za prehrano in zaposlitev, še posebej v majhnih otoških državah.
Jessie Turner, direktorica Mednarodne zveze za boj proti zakisanju oceanov, je za The Guardian izjavila: “Čas se izteka, in to, kar naredimo ali česar ne naredimo zdaj, že določa našo prihodnost.” Znanstveniki pozivajo k takojšnjemu zmanjšanju emisij CO2 in krepitvi lokalnih prizadevanj za zaščito najbolj ranljivih ekosistemov, kot so koralni grebeni.
Ana Koren
Foto: Pexels
