Od Boxerjev do Patrij: Stroka in sprotno prilagajanje odločitev
Vlada Roberta Goloba je septembra 2022 prekinila pogodbo za dobavo 45 osemkolesnikov Boxer. Odločitev je bila sprejeta po reviziji, ki je pokazala, da nakup ni bil ekonomičen in da bi za izpolnitev Natovih zavez potrebovali dodatnih 24 vozil, kar bi stroške še povečalo. No, leto in pol kasneje, julija 2024, pa je premier Golob napovedal nakup 106 vozil Patria in pogodbo, vredno kar 695 milijonov evrov! Pustimo ob strani nelogičnosti trditev glede ekonomičnosti ipd., ter se posvetimo samemu preobratu. Kako lahko stroka, ki je včeraj (pod eno vlado) trdila, da je nakup tega ali onega osemkolesnika najboljši, pod drugo vlado to odločitev čez noč spremeni? So se zamenjali tudi ljudje v strokovnih službah? Kakšna stroka je potem to?
Preobrati stroke kot značilen vzorec za Slovenijo
Omenjeni preobrat odraža značilen vzorec v Sloveniji, kjer nova politična oblast pogosto razveljavi odločitve prejšnje. Ni pomembno, kako strokovno utemeljene so bile. Pomembno je, da se uveljavi aktualna politična agenda in simbolno prekine z dediščino predhodnikov. Takšnih primerov je pri Golobovi vladi nešteto. Ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve in ad hoc dodelitev finančnega dela nekoč zavrnjene nagrade Svetlani Makarovič, ukinitev dodatnega prostovoljnega zdravstvenega prispevka, kadrovski tsunami in seznami zaposlenih pod vlado Janeza Janše, ki naj bi bili zamenjani itd. Bi se pa takšni primeri verjetno našli pod katerokoli slovensko vlado. Le da so pri Golobu res očitni, saj svoj politični kapital gradi predvsem na sovraštvu in delitvah, ne pa na povezovanju.
Politična kultura in zaupanje v institucije
V Sloveniji je politična kultura močno zaznamovana z zgodovinskim prehodom iz socializma v demokracijo. Danes se zato formalne institucije pogosto dojemajo kot podaljšek politične volje in ne kot neodvisne ustanove. Sociolog Pierre Bourdieu bi ta pojav opisal skozi koncept simbolnega kapitala. Politična elita si prizadeva legitimirati svojo oblast z nadzorom nad odločitvami, ki imajo visoko javno prepoznavnost. Primer prekinitve nakupa Boxerjev priča o tem, da to ni bila le tehnična odločitev. Šlo je za (predvsem) simbolni akt prekinitve z dediščino prejšnje vlade Janeza Janše. Misel na to, da taka dejanja krepijo zaupanje volivcev do aktualne oblasti, je v očeh Roberta Goloba očitno vredna vsaj 4 mio eur, kolikor znaša pogodbena kazen za prekinitev pogobe. Verjetno pa zanj cena sploh ni pomembna.
Simbolni kapital: politična elita si prizadeva legitimirati svojo oblast z nadzorom nad odločitvami, ki imajo visoko javno prepoznavnost. [Pierre Bourdieu, sociolog]
Javnost in politiki pogosto dvomijo, da so strokovne odločitve (npr. Generalštaba SV za Boxerje) res nevtralne. To ustvarja družbeni kontekst, kjer nova vlada meni, da mora “očistiti” prejšnje odločitve, da uveljavi svojo avtoriteto, ne glede na strokovne argumente.
Politična polarizacija in instrumentalizacija oblasti
Ta fenomen podrejanja stroke aktualni politiki je mogoče razumeti tudi skozi lečo politične polarizacije, ki je v Sloveniji izrazita. Levodesni razkol, ki sega v povojno zgodovino in tranzicijo, se odraža v tem, da vsaka nova vlada skuša razveljaviti projekte prejšnje. Še posebej, če imajo visoko finančno ali simbolno vrednost. Prekinitev pogodbe za Boxerje in nakazana alternativa (npr. Patria), nista le tehnični odločitvi. Gre za del politične strategije. V bistvu gre za instrumentalizacijo birokracije, kjer oblast uporablja strokovne službe kot orodje za uveljavljanje svoje politične agende. (Več o tem Max Weber.)
V bistvu gre za instrumentalizacijo birokracije, kjer oblast uporabi strokovne službe kot orodje za uveljavljanje svoje politične agende.
Primer Boxerjev žaromete pozornosti usmerja tudi v klientelizem. Vlada Roberta Goloba, ki je obljubila “novo politiko” in prekinitev s starimi praksami, je z razveljavitvijo nakupa želela signalizirati tudi prelom s prejšnjo vlado. Ob tem pa tudi odpreti prostor za nove pogodbe, ki bi lahko bile bližje njenim političnim zaveznikom ali gospodarskim interesom. Zaenkrat (še) ni dokazov, da je bil nakup Patrije neposredno povezan s korupcijo. So pa odločitve v tako močno polariziranih družbah kot je Slovenija, pogosto prej vzvod krepitve mreže zvestobe, kot pa javnega interesa.
Šibkost strokovne avtonomije
Slovenske institucije, kot je npr. Ministrstvo za obrambo, imajo omejeno avtonomijo zaradi političnega imenovanja vodilnih kadrov. Ko se zamenja vlada, se pogosto zamenjajo tudi ključni odločevalci. To pa seveda vpliva tudi na kontinuiteto strokovnih odločitev. V primeru Boxerjev je revizija pokazala, da nakup ni bil “nepravilen”. Pa je vlada kljub temu vztrajala pri prekinitvi pogodbe. To nakazuje, da strokovni argumenti (npr. boljša zaščita, ki jo ponujajo Boxerji v primerjavi z alternativami) niso bili prioriteta. To odraža tudi šibkost institucionalnih varovalk, ki bi morale zagotavljati neodvisnost od političnih nihanj.
Primer Boxerjev v kontekstu
Prekinitev pogodbe za Boxerje, ki jo je podpisal Matej Tonin tik pred iztekom mandata vlade Janeza Janše, je bila za Golobovo vlado odlična priložnost za politično diferenciacijo. Stroka (Generalštab SV) je Boxerje podprla kot najmodernejše vozilo za izpolnitev Natovih zavez. Nova vlada pa je poudarila “neekonomičnost” in namignila na cenejše alternative, kot so poljski Rosomaki ali Patria. Stroški odpovedi (4,15 milijona evrov) in morebitni višji stroški vzdrževanja alternativ kažejo, da odločitev ni bila zgolj racionalna, temveč politično motivirana. To potrjuje tezo, da v Sloveniji strokovne odločitve pogosto postanejo talka političnega boja.
Širše implikacije
Ta fenomen ima daljnosežne posledice, od katerih velja izpostaviti vsaj tri:
- Erozija zaupanja: Ponavljajoče se razveljavitve strokovnih odločitev slabijo verodostojnost institucij in stroke v očeh javnosti.
- Neučinkovitost: Prekinitev projektov, kot je Boxer, povzroča finančne izgube (kazen 4,15 milijona eur). Povzroča pa tudi zamude pri modernizaciji, kar ogroža nacionalno varnost.
- Politična nestabilnost: Nenehno preobračanje odločitev krepi videz, da je Slovenija ujeta v cikel političnega revanšizma. To odvrača dolgoročne naložbe in strateške partnerje.
Zaključek
V Sloveniji je menjava političnega vodstva pogosto več kot le zamenjava oseb. Je priložnost za preoblikovanje družbenega in simbolnega reda, kjer strokovne odločitve postanejo podrejene politični logiki. Primer Boxerjev razkriva, kako globoko sta politična polarizacija in šibka institucionalna avtonomija vtkani v družbeno tkivo. Dokler ne bomo okrepili neodvisnosti stroke in zmanjšali vpliva političnih interesov, bo ta cikel ostal stalnica. Pri tem ni pomembno, ali gre za oklepnike, zdravilna olja ali infrastrukturne projekte. To pa ni le vprašanje Boxerjev, ampak zrcalo slovenske demokracije.
