Od TikToka do Huaweija: EU zaostruje nadzor nad tehnologijo
V luči naraščajočih svetovnih napetosti in pomislekov o elektronskem nadzoru se Evropska unija (EU) sooča z izzivom uravnoteženja tehnološke uporabe in varnosti. Od prepovedi priljubljenih aplikacij, kot je TikTok, do omejitev uporabe naprav Huawei in celo fitnes aplikacij, kot je Strava, evropski uradniki preoblikujejo pravila, da bi zaščitili občutljive podatke.
Financial Times je poročal, da Evropska komisija opremlja osebje, ki potuje v ZDA, s posebnimi telefoni in prenosniki, ki preprečujejo beleženje podatkov, zaradi strahu pred nadzorom. ZDA so se tako pridružile seznamu držav, kot sta Kitajska in Ukrajina, kjer se pričakuje visoka stopnja elektronskega vohunjenja. Ta novica odpira širšo razpravo o tem, katera tehnološka orodja so varna za uporabo v evropskih institucijah in katera bi lahko ogrozila varnost.
TikTok in Telegram pod drobnogledom
TikTok, priljubljena platforma za deljenje videoposnetkov, je že od leta 2023 prepovedana na službenih napravah uradnikov EU. Evropska komisija, Evropski parlament in Svet EU so se odločili za ta korak zaradi pomislekov o kibernetski varnosti in možnosti, da kitajska vlada prek aplikacije zbira občutljive podatke. Prepoved so kmalu razširile tudi druge institucije, kot so Evropska služba za zunanje delovanje, Računsko sodišče in Evropski ekonomsko-socialni odbor, navaja Euronews. Uradnikom in evropskim poslancem je bilo prav tako priporočeno, naj aplikacijo odstranijo tudi iz osebnih naprav.
TikTok je obtožbe o sodelovanju s kitajskimi oblastmi zanikal, a kitajski zakon iz leta 2017, ki prisiljuje k sodelovanju z obveščevalnimi službami, dvomi niso polegli. Decembra 2024 je Evropska komisija sprožila preiskavo platforme zaradi domnevnih kršitev zakona o digitalnih storitvah (DSA), kar je dodatno zaostrilo odnose. Sum ruskega vmešavanja v romunske volitve prek TikToka je še dodatno okrepil previdnost.
Podobno je pod drobnogledom tudi ruska aplikacija za sporočanje Telegram. Čeprav njena uporaba v EU ni prepovedana, je deležna kritik zaradi pomanjkljivega nadzora nad kriminalnimi dejavnostmi, kot so goljufije, trgovina z mamili in spodbujanje terorizma. Leta 2024 je bil ustanovitelj Telegrams, Pavel Durov, aretiran, kar je sprožilo burne razprave. Nizozemski poslanec Bart Groothuis je aplikacijo označil za nevarno, saj naj bi ruska država imela dostop do šifrirnih ključev, kar ogroža zasebnost komunikacij. Države, kot sta Švica in Nizozemska, so že uvedle omejitve uporabe Telegrams v vojaških in javnih institucijah, kar nakazuje, da bi se lahko omejitve v prihodnje še zaostrile.
Omejitve umetne inteligence in naprav Huawei
Evropska komisija je pred kratkim izdala smernice, ki prepovedujejo uporabo tako imenovanih agentov umetne inteligence (AI) med spletnimi sestanki. Ti programi, ki jih razvijajo podjetja, kot so Microsoft, OpenAI in Mistral AI, lahko samostojno snemajo sestanke, ustvarjajo zapiske in izvajajo naloge. Čeprav še ni jasno, kakšno varnostno grožnjo predstavljajo, je Komisija njihovo uporabo omejila, kar odraža previdnost pri uvajanju novih tehnologij. Podjetja, ki razvijajo te agente, morajo sicer zagotavljati skladnost z zakonom o umetni inteligenci, a pomanjkanje podrobnih pojasnil o tveganjih pušča prostor za ugibanja.
Poleg tega je kitajski telekomunikacijski velikan Huawei znova v središču pozornosti. Leta 2018 je takratni evropski komisar Andrus Ansip opozoril na morebitna »zadnja vrata« v napravah Huawei, ki bi lahko omogočila nepooblaščen dostop do podatkov. Nedavni korupcijski škandal, v katerem so belgijski tožilci pet oseb obtožili podkupovanja evropskih zakonodajalcev, je še dodatno osvetlil tveganja. EU je zato okrepila svojo politiko glede 5G omrežij, ki državam članicam priporoča diverzifikacijo dobaviteljev in prepoveduje uporabo Huaweijeve opreme v kritični infrastrukturi. Uradnikom je prav tako prepovedana uporaba Huaweijevih naprav za službene namene, kar odraža dolgoročno nezaupanje do kitajskih tehnoloških podjetij.
Facebook, X in Strava: izzivi družbenih medijev in fitnes aplikacij
Tudi družbeni mediji, kot sta Facebook in X, niso izključeni iz pomislekov o varnosti. Nemški zvezni nadzornik za varstvo podatkov je že leta 2021 opozoril, da Facebookove prakse niso skladne s splošno uredbo o varstvu podatkov (GDPR), in priporočil alternativne platforme, kot je Mastodon. Nizozemska je lani državni vladi odsvetovala uporabo Facebook strani, saj javne institucije ne morejo zagotoviti zakonite obdelave podatkov.
Medtem je platforma X, ki jo vodi Elon Musk, po ameriških volitvah 2024 izgubila zaupanje številnih evropskih institucij. Evropska centralna banka, Evropska agencija za zdravila in mesto Pariz so se preselili na Bluesky zaradi širjenja dezinformacij in sovražnega govora na X. Kljub temu mnogi evropski politiki, vključno z Ursulo von der Leyen, še naprej uporabljajo platformo.
Posebej zaskrbljujoča je fitnes aplikacija Strava, ki je lani razkrila varnostne pomanjkljivosti, ko so novinarji Le Monde odkrili, da lahko prek javnih profilov sledijo gibanju visokih uradnikov. Agenti, ki so uporabljali Stravo, so nenamerno razkrili občutljive lokacije, vključno z domovi uradnikov in celo predsedniško rezidenco.
Primer iz julija 2023, ko so novinarji prek Strave odkrili zaupno lokacijo francoskega predsednika pred vrhom Nata, je sprožil alarm. Francosko ministrstvo za obrambo je izdalo smernice za omejitev uporabe aplikacije, a letos je Strava znova prišla na naslovnice, ko je osebje mornarice razkrilo podatke o patruljah podmornic. Kljub tem incidentom uporaba Strave ostaja dovoljena, kar kaže na izzive pri uravnavanju zasebnih aplikacij v javnem sektorju.
Portal24; Foto: Pixabay/USA-Reiseblogger
