Odbor DZ ni potrdil priporočil SDS v zvezi z delovanjem RTVS
[STA] – Odbor DZ za kulturo, ki se je zaradi zahteve SDS za sklic izredne seje DZ o predlogih priporočil v zvezi z delovanjem Radiotelevizije Slovenija (RTVS) zbral na nujni seji, je vseh pet predlaganih priporočil zavrnil. Za priporočila je glasovalo pet poslancev, proti pa jih je bilo osem.
V skladu s priporočili SDS bi DZ priporoči vladi, da pozove vodstvo RTVS, da prepreči in ustavi cenzuro na RTVS in preneha kršiti 5. člen zakona o RTVS. V skladu z njim morajo novinarji in odgovorni uredniki pri svojem delu spoštovati načelo resničnosti, nepristranskosti in celovitosti informacij ter načelo politične uravnoteženosti in svetovnonazorskega pluralizma. Prav tako bi DZ vladi priporočil poziv zavodu, da ustrezno zaščiti avtonomijo novinarskega dela, je dejal poslanec SDS Andrej Hoivik.
Hkrati bi DZ vladi priporočil poziv računskemu sodišču, da preveri, ali se je 15 milijonov evrov proračunskih sredstev v letih 2023 in 2024 namensko porabilo za izvajanje programa narodnih manjšin ali ne, ustavnemu sodišču pa bi DZ priporočil, da v skladu s svojimi pristojnostmi najkrajšem možnem času odloči o pobudi za oceno ustavnosti členov zakona o RTVS.
Vlada nima mehanizmov za vplivanje na delovanje RTVS
Zakonodajno-pravna služba DZ je v svojem mnenju o predlaganih priporočilih izpostavila denimo, da se postavlja vprašanje o ustreznosti naslavljanja subjektov. Pri prvih štirih priporočilih naj bi namreč DZ naslovil svoj poziv na vlado. Vendar bi ga dejansko po ugotovitvi službe namenil vodstvu RTVS. Ob tem pa se zastavlja vprašanje, ali obravnavana vsebina sploh sodi med pristojnosti vlade, na podlagi katerih bi lahko vodstvu RTVS podajala kakršne koli predloge, opozorila ali pozive, so zapisali v mnenju.
Glede na ureditev v zakonu o RTVS vlada namreč razen pristojnosti, da na podlagi utemeljenih ekonomskih razlogov za največ deset odstotkov spremeni višino rtv-prispevka, nima mehanizmov za vplivanje na delovanje RTVS, so navedli v službi.
Podobno je tudi vlada ocenila, da so priporočila v nasprotju z zakonom o RTVS, po katerem je država kot ustanoviteljica javnega zavoda dolžna zagotoviti institucionalno avtonomijo in uredniško neodvisnost RTVS, prav tako pa tudi primerno financiranje za izvajanje javne službe. “Vsakršno arbitrarno presojanje političnih organov o vsebinskih zadevah, ki izhajajo iz novinarskega in uredniškega neodvisnega dela, bi namreč pomenilo nedopusten političen pritisk,” je posvarila.
Zaupanje uporabnikov je višje
Nenazadnje so predlagana priporočila po njenem opozorilu v nasprotju z evropskim pravnim redom in ugotovitvami o stanju medijev v letnih poročilih Evropske komisije o vladavini prava.
Predsednica uprave RTVS Natalija Gorščak, ki jo je svet zavoda na to mesto imenoval septembra, se je strinjala, da morajo v zavodu urediti še številne zadeve. Vendar pa si uprava po njenem zagotovilu prizadeva, da jih bo rešila. Zdaj denimo poteka priprava programsko-produkcijskega načrta za leto 2025, ki predvideva pester in zanimiv program. Prizadevajo pa si tudi za povezovanje med platformami in organizacijskimi enotami.
Po nedavni raziskavi Valicona se je zaupanje uporabnikov zvišalo, in to je tisto, kar šteje, je poudarila. “Dokler faktor zaupanja raste, mislim, da delamo dobro,” je povedala.
Hoivik je dejal, da bo dvig rtv-prispevka, ki bo veljal od 1. januarja naprej, lahko prepoznan kot protiustaven. Odvisno bo pač od tega, kako bo o zakonu o RTVS odločilo ustavno sodišče, je dodal.
Predsednica odbora Sara Žibrat (Svoboda) pa je ob izjavah nekaterih opozicijskih poslancev, ki so se nanašale na posamezne primere pri delovanju RTVS, menila, da DZ ni prostor za analiziranje posameznih uredniških odločitev na RTVS. “Ustvarjate nek precedens, ko mislite, da imamo poslanci tu pravico javno opletati z imeni posameznih novinarjev in urednikov,” je bila kritična. Pri tem je pristavila, da na tako prakso ne pristaja.
Portal24; Foto: Portal24/Edvard Kadič
