Odbor zavrnil zahtevo SDS za odstop finančnega ministra Boštjančiča
Odbor Državnega zbora (DZ) za finance je na svoji zadnji seji zavrnil zahtevo poslanske skupine SDS, ki je pozvala finančnega ministra Klemna Boštjančiča k odstopu. Razlog za zahtevo je bilo poročilo računskega sodišča, ki je opozorilo na negospodarno porabo proračunskih sredstev, med drugim za nakup stavbe na Litijski ulici in računalnikov. Zahtevo SDS je podprlo šest članov odbora, devet pa jih je glasovalo proti.
Na seji je v imenu predlagateljev poslanec SDS Rado Gladek izpostavil, da finančni minister z denarjem iz državnega proračuna ne ravna skrbno in transparentno. Kritiziral je Boštjančiča z besedami: “Ste slab vratar, gole vam zabijajo vaši soigralci, zabijate si jih tudi sami, zaupanje javnosti glede upravljanja z javnimi sredstvi pa je ves čas vašega ministrovanja zelo nizko.”
Kot glavna obremenilna dejstva je Gladek navedel ugotovitve iz revizijskega poročila računskega sodišča, ki je zaključnemu računu lanskega državnega proračuna izreklo mnenje s pridržkom. Poročilo je po njegovih besedah razkrilo vrsto nepravilnosti in netransparentno porabo javnih sredstev.
Nakup stavbe na Litijski in drugih spornih transakcij
Gladek je posebej izpostavil nakup poslovne stavbe na Litijski ulici, ki naj ne bi bil ustrezno načrtovan v državnem proračunu. Po njegovih besedah stavba ni bila primerna za takojšnjo uporabo, saj so bili potrebni stroški za prenovo, ki pa v proračunu niso bili predvideni. Kritiziral je dejstvo, da stavba še vedno ni prenovljena, čeprav je bila kupljena pred skoraj letom dni.
Poleg tega je opozoril na druge nepravilnosti iz poročila računskega sodišča, vključno z dejstvom, da še vedno ni ustanovljen namenski sklad za sredstva zbrana po lanskih avgustovskih poplavah. Tretja sporna točka je bil nakup 13.000 prenosnih računalnikov, ki ga je lani izvedlo ministrstvo za digitalno preobrazbo. Po Gladkovih besedah te ugotovitve kličejo na odgovornost ministra za finance.
Boštjančič zavrača očitke
Minister Boštjančič je na očitke odgovoril z zavrnitvijo vseh obtožb. Po njegovem mnenju se revizijsko poročilo izrablja za politično manipulacijo in izkrivljanje dejanskih ugotovitev. Izpostavil je, da je vsak minister odgovoren za svoj resor, in da ni smiselno, da bi za nepravilnosti na drugih ministrstvih odgovarjal finančni minister.
Boštjančič je posebej pojasnil, da sklad za obnovo po poplavah še ni bil ustanovljen v času priprave proračunskega poročila, saj je bil zakon o obnovi sprejet šele konec prejšnjega leta. Sklad je bil nato ustanovljen januarja, in vanj je bilo izločenih 168 milijonov evrov.
Glede očitkov o netransparentnem nakupu stavbe na Litijski ulici je pojasnil, da je bil nakup izveden na ministrstvu za pravosodje in da pripisovanje teh nepravilnosti ministrstvu za finance predstavlja manipulacijo.
Računsko sodišče izdalo mnenje s pridržkom zaradi tehnične napake
Boštjančič je poudaril, da je računsko sodišče zaključnemu računu proračuna za leto 2023 izdalo mnenje s pridržkom predvsem zaradi tehnične napake pri knjiženju vračila posojila Holdingu Slovenske elektrarne (HSE) v višini 342 milijonov evrov. To napako je potrdila tudi predsednica računskega sodišča Jana Ahčin. Po njenih besedah so bile ostale napake manjše in niso vplivale na splošno oceno.
Opozicijski poslanci so sicer vztrajali, da bi moral minister Boštjančič zaradi ugotovljenih nepravilnosti odstopiti, a so se mu v bran postavili poslanci koalicije. Soniboj Knežak iz SD je poudaril, da je za nakup sporne stavbe na Litijski odgovorna takratna ministrica za pravosodje. Na koncu so glasovi koalicijskih poslancev prevladali in zahteva za odstop finančnega ministra ni bila sprejeta.
[Vir: STA]; Portal24; Foto: Jure Makovec/STA/Vlada RS Flickr
