Odkrili temeljni kamen za Arnesov podatkovni center Maribor
Gradnja najsodobnejšega podatkovnega centra v Mariboru, ki bo gostil superračunalnik za tovarno umetne inteligence, je pomemben korak za slovesnost slovenskih znanstvenih in tehnoloških ambicij. Objekt, ki velja za največjega te vrste v državi, je bil slovesno odkrit s temeljnim kamnom, dogodka pa so se udeležili tudi predsednik vlade dr. Robert Golob, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič ter direktor Slovenske akademske in raziskovalne mreže (Arnes) Marko Bonač.
Projekt, ki ga vodi Arnes, je zasnovan za krepitev digitalne infrastrukture Slovenije, zagotavlja namreč ultra hitro internetno povezljivost za javne raziskovalne organizacije in varno shranjevanje ogromnih količin dragocenih raziskovalnih podatkov. Podpiral bo tudi delovanje superračunalnika, namenjenega napredku raziskav umetne inteligence, in uvedbo novih digitalnih storitev.
Podatkovni center, strateško lociran v bližini reke Drave, bo neposredno povezan s hidroelektrarno Mariborski otok, ki bo za svoje delovanje izkoriščal energijo reke. Presežna toplota, ki jo bosta proizvajala center in njegov superračunalnik, bo uporabljena za ogrevanje mesta Maribor, kar velja za zgled okoljske in državljanske odgovornosti. Po slovesnosti ob polaganju temeljnega kamna je bilo podpisano pismo o nameri za formalizacijo te inovativne pobude za ponovno uporabo toplote.
Temelj digitalnega in znanstvenega napredka Slovenije
Premier Golob je poudaril širši pomen projekta in izjavil: »Ko sem septembra nagovoril Generalno skupščino Združenih narodov in dejal, da prihodnost pripada tistim, ki lahko povežejo znanost, tehnologijo in solidarnost, sem imel v mislih ta projekt. Združuje tri ključne elemente: zbiranje podatkov, superračunalniške zmogljivosti in tovarno umetne inteligence.« Izpostavil je tudi njegovo trajnostno zasnovo in dodal, da center »združuje čisto energijo iz reke Drave z uporabo odvečne toplote za ogrevanje Maribora.«
Ob razmišljanju o industrijski dediščini mesta je dodal: »Pred drugo svetovno vojno je Maribor uspeval z izkoriščanjem naravnih virov, predvsem reke Drave, ki je poganjala njegovo industrijo. Naj danes, ko odkrivamo ta temeljni kamen, simbolično zaznamujemo začetek nove dobe, v kateri Drava ponovno poganja razvoj Maribora – tokrat na področju znanja, umetne inteligence in boljše prihodnosti za ves narod.«
Podatkovni center velja za temelj digitalnega in znanstvenega napredka Slovenije. Minister Papič je poudaril njegov pomen in izjavil: »Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije je vzpostavitev tega novega podatkovnega centra v Mariboru opredelilo kot ključni element za digitalni razvoj znanosti in inovacij. Ne smemo pozabiti na njegov velik pomen za gospodarstvo, zlasti za visokotehnološka podjetja.«
Evropska sredstva
Opozoril je tudi na vlogo projekta pri zagotavljanju evropskih sredstev in pojasnil: »S to naložbo smo omogočili uspešno kandidaturo Slovenije za sredstva za nov superračunalnik prek razpisa Skupnega podjetja za evropsko visokozmogljivo računalništvo (EuroHPC). Podatkovni center bo tako tudi dom superračunalnika za tovarno umetne inteligence.« Glede varnosti podatkov je dodal: »V obstoječem podatkovnem centru v Ljubljani bo vzpostavljeno trajno shranjevanje kritičnih raziskovalnih podatkov. Raziskovalni podatki bodo shranjeni na dveh ločenih lokacijah, kar bo znatno izboljšalo varnost pri njihovem ravnanju.«
Direktor Arnesa Marko Bonač je izpostavil dolgoročno vizijo in dejal: »Z novim podatkovnim centrom ustvarjamo temelje, ki bodo slovenski znanosti in visokemu šolstvu zagotovili stabilno, varno in visokozmogljivo infrastrukturo.« Opisal ga je kot »dolgoročno naložbo v odprto znanost, tehnološko neodvisnost in trajnostni razvoj – v službi znanja, dostopnega celotni slovenski raziskovalni skupnosti.«
Pomemben korak za Slovenijo
Projekt je dobil podporo tudi s strani Dravskih elektrarn Maribor (DEM), katerih generalni direktor Damjan Seme je pohvalil njegovo usklajenost s cilji zelene energije. »Projekt superračunalnika predstavlja pomemben korak za Slovenijo in širše na poti do digitalne prihodnosti in industrije 5.0,« je dejal. »Lokacija podatkovnega centra v bližini hidroelektrarne Mariborski otok bo omogočila njegovo napajanje z obnovljivimi viri energije, kar je strateško pomembna odločitev za zeleni prehod in trajnostno prihodnost.«
Razprave na dveh okroglih mizah, ki sta potekali med slovesnostjo, so poudarile potencial podatkovnega centra za dvig mednarodnega znanstvenega ugleda Slovenije in zagotavljanje najsodobnejših orodij za prelomno delo raziskovalcem. Videoposnetki podpisa pisma o nameri, okroglih miz in s tem povezanih izjav so na voljo na spletni strani Arnesa.
Podatkovni center v Mariboru naj bi začel s testnim delovanjem poleti 2026, kar bo pomenilo novo poglavje v prizadevanjih Slovenije za inovacije in trajnost.
Miha D. Kovač
Portal24; Foto: Boštjan Podlogar/STA/Gov.si
