OECD: Slovenija močno nad povprečjem pri davčni obremenitvi plač
Slovenija je v letu 2024 zabeležila eno največjih povečanj davčnih obremenitev plač med državami OECD, predvsem zaradi uvedbe novega pavšalnega obveznega prispevka za zdravstveno zavarovanje za zaposlene, izhaja iz nedavnega poročila Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).
Za samskega delavca s povprečno plačo brez otrok se je davčni primež – ki ga sestavljajo dohodnina in prispevki za socialno varnost, ki jih krijeta tako delodajalec kot delavec – v Sloveniji povečal za 1,44 odstotne točke in dosegel 44,6 odstotka. S tem se je Slovenija uvrstila na šesto mesto med državami OECD, za Belgijo (52,6 odstotka), Nemčijo (47,9 odstotka), Francijo (47,2 odstotka), Italijo (47,1 odstotka) in Avstrijo (47 odstotkov). Povprečje OECD za taka gospodinjstva je znašalo 34,9 odstotka, kar je rahlo povečanje za 0,05 odstotne točke v primerjavi z letom 2023.
Tretje zaporedno leto naraščajočih davčnih obremenitev
Poročilo ugotavlja, da je bilo leto 2024 tretje zaporedno leto naraščajočih davčnih obremenitev v OECD, potem ko so se med pandemijo covida-19 v letih 2020 in 2021 znižale. Od 38 držav članic jih je 20 zabeležilo povečanje, 15 zmanjšanje, tri pa so ostale nespremenjene. Italija je imela največje povečanje, 1,61 odstotne točke, kar je posledica povprečnih plač, ki so presegle prag za znižanje prispevkov za socialno varnost. Povečanje v Sloveniji je bilo drugo največje, predvsem zaradi nove politike zdravstvenega zavarovanja.
Družine so se soočale tudi z višjimi davčnimi obremenitvami. Za pare z dvema otrokoma in dvema dohodkoma se je davčna obremenitev v Sloveniji povečala za 1,96 odstotne točke na 37,8 odstotka, kar je precej nad povprečjem OECD, ki znaša 29,5 odstotka. Za družine z dvema otrokoma in enim dohodkom je davčna obremenitev znašala 32,2 odstotka v primerjavi s 25,7 odstotka v OECD. Te številke poudarjajo položaj Slovenije nad povprečjem OECD pri različnih tipih gospodinjstev.
OECD izračunava povprečne bruto plače z uporabo podatkov nacionalnih statističnih uradov. V Sloveniji to vključuje redno plačilo in nadure, bonuse ter delodajalčeva nadomestila za praznike, bolniško odsotnost in druge odsotnosti, izključuje pa ugodnosti, kot so dodatki za praznike, prevoz ali nadomestila za prehrano, ki so davčno ugodnejše.
Čeprav zvišanje davkov v Sloveniji odraža prizadevanja za okrepitev javnih financ, pa dodatno obremenjuje delavce in družine. Nasprotno pa so države, kot so Finska, Združeno kraljestvo in Portugalska, zabeležile znatno zmanjšanje davčnih obremenitev za samske delavce, in sicer od 1,57 do 1,75 odstotne točke.
Miha Kovač
Portal24; Foto: Pixabay/Fotoblend
