Omejitev vgradnje električnih bojlerjev le pri novogradnjah in energetskih prenovah stavb
Ministrstvo za naravne vire in prostor je v javno obravnavo posredovalo predlog spremenjenega Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah (Pures-3). Glavna sprememba se nanaša na določitev glede uporabe električnih bojlerjev in drugih električnih grelnih naprav. Po novem bi prepoved veljala le za novogradnje in celovite rekonstrukcije objektov, medtem ko bi bila uporaba v obstoječih stavbah omogočena brez omejitev.
“Na ta način s pravilnikom še vedno sledimo cilju zmanjšanja porabe primarne energije za delovanje stavbe ter spodbujanju rabe energije iz obnovljivih virov, vendar ne s tako neživljenjsko rešitvijo, kot jo predvideva veljavni pravilnik,” poudarjajo na Ministrstvu za naravne vire in prostor.
Predlog je objavljen na portalu eDemokracija, kjer lahko zainteresirana javnost do 26. novembra 2024 odda svoje pripombe.
Glavne spremembe v pravilniku
Predlagane spremembe vključujejo črtanje spornih členov, ki omejujejo vgradnjo električnih bojlerjev v stavbe. To pomeni, da 17. in posledično 22. člen veljavnega pravilnika ne bosta več veljala. Obenem spremembe 10. člena pravilnika predvidevajo, da bo vgradnja električnih bojlerjev v obstoječe stavbe, kjer gre za vzdrževalna dela, ponovno dovoljena. Omejitve bodo veljale zgolj za novogradnje in celovite rekonstrukcije.
Predlog pravilnika omogoča izjeme tudi v primerih, ko pri rekonstrukcijah tehnično ni mogoče vgraditi generatorjev toplote ali naprav za pripravo tople sanitarne vode. Dovoljena bo tudi začasna zamenjava zastarelih plinskih naprav, kar naj bi reševalo težave predvsem v večstanovanjskih stavbah.
Spodbujevalni ukrepi za energetsko učinkovitost
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE) si prizadeva zmanjšati energetsko revščino z različnimi spodbujevalnimi ukrepi. V letu 2024 je bilo za energetsko prenovo stavb namenjenih rekordnih 42,3 milijona evrov, od tega:
- 22,5 milijona evrov iz Podnebnega sklada,
- 19,8 milijona evrov iz kohezijskih sredstev.
Sredstva so namenjena projektom, ki dolgoročno prispevajo k izboljšanju energetske učinkovitosti in zmanjšanju stroškov za energente. Poseben poudarek je na pomoči socialno šibkim občanom, ki lahko pridobijo 100-odstotno finančno podporo za določene investicije, kot so:
- toplotna izolacija fasad in streh,
- vgradnja energijsko učinkovitih oken in vrat,
- zamenjava starih kurilnih naprav z novimi, okolju prijaznimi sistemi.
Za socialno šibkejše gospodinjstva so na voljo nepovratne finančne spodbude v višini do 18.000 evrov. Investicije ne izboljšujejo le energetske učinkovitosti, temveč prispevajo tudi k boljšim bivalnim pogojem in zdravju prebivalcev.
Priložnost za oddajo pripomb
Ministrstvo poudarja, da so spremembe pravilnika del širšega prizadevanja za pravičen energetski prehod. Javnost ima priložnost izraziti svoja mnenja in predloge do 26. novembra 2024, kar odpira prostor za dialog in izboljšanje predloga.
“Spodbujanje trajnostnih rešitev učinkovite rabe energije v stavbah je nujnost, vendar mora biti izvedljivo na način, da bo prehod za ljudi in gospodarstvo razumen ter pravičen,” dodajajo na Ministrstvu za naravne vire in prostor.