Omejitev županskega mandata za več demokracije
Pirati do konca meseca zbirajo podpise za vložitev predloga za omejitev županskega mandata na največ dva zaporedna mandata. Združenja občin tej omejitvi nasprotujejo in opozarjajo, da bi lahko nekatere občine ostale brez županskih kandidatov.
Pirati imajo le še nekaj več kot teden dni časa, da zberejo 5 000 podpisov za vložitev predloga zakona v državni zbor, ki predlaga omejitev županskega mandata na največ dva zaporedna mandata. Prejšnji teden, ko so sporočili, da so zbrali približno dve tretjini potrebnih glasov, se jim je pri zbiranju podpisov pridružila koalicijska stranka Levica, ki se zavzema za isti cilj.
Preostale parlamentarne stranke so bolj zadržane ali pa ne podpirajo omejitve županskih mandatov. Kot so navedli Pirati, predlogu nasprotujeta stranki NSi in SDS. Največja koalicijska stranka Svoboda se do predloga še ni opredelila, medtem ko Socialni demokrati (SD) “razpravo podpirajo”.
Pirati kot glavna cilja tega zakonodajnega predloga izpostavljajo zmanjšanje nepotizma in korupcije na lokalni ravni ter krepitev demokracije, saj prekomerno kopičenje moči sedanjih županov ogroža demokracijo. Problematičnost “večnih županov” v Sloveniji je po nedavnih lokalnih volitvah poudaril tudi Kongres lokalnih in regionalnih oblasti Sveta Evrope.
Po navedbah Piratov omejitev županskega mandata obstaja v Italiji in na Portugalskem, medtem ko imata Poljska in Slovaška sistem odpoklica župana na občinskem referendumu.
Dolgotrajno vodenje občin v Sloveniji: Župani z rekordnimi mandati
(Note: The translation may not capture the full nuance of the original text, but it provides a concise representation within the given character limit.)
Župani z rekordnimi mandati
Od reforme lokalne samouprave leta 1994, s katero se je 62 nekdanjih jugoslovanskih občin preoblikovalo v 147 novih, se je število občin v Sloveniji povečalo za skoraj tretjino in je trenutno 212. Zanimivo je, da nekatere občine vodijo isti župani že od leta 1994 oziroma skoraj 29 let, medtem ko je nekaj županov na položaju že več kot 24 let, kar pomeni osem mandatov od zadnjih lokalnih volitev. Ti dolgoletni župani večinoma vodijo manjše občine.
Kar zadeva mestne občine, je nekdanji celjski župan Bojan Šrot držal rekord vse do nedavnih lokalnih volitev, na katerih je dokončno popustil mlajšemu tekmecu. Šrot, ki je funkcijo celjskega župana opravljal neuradno, je bil na tem položaju 24 let. Trenutno je najdlje v mestnih občinah župan Zoran Janković, ljubljanski župan, ki glavno mesto vodi od leta 2006.
Predlagane omejitve niso dobro sprejele vse tri organizacije, ki zastopajo občine – Združenje občin, Skupnost občin in Združenje mestnih občin. Glede na to, da bo predlagani zakon, če bo posredovan v Državni zbor, odprl širšo razpravo, bo uveljavitev omejitve županskega mandata odvisna od podpore največje koalicijske stranke, Gibanja za svobodo. Zato je Združenje občin Slovenije pozvalo nosilce najpomembnejših državnih funkcij, da se opredelijo do predloga Piratske stranke. Odgovore pričakujejo do konca meseca.
Poziv so poslali predsednici republike Nataši Pirc Musar, predsedniku vlade Robertu Golobu, predsednici državnega zbora Urški Klakočar Zupančič, predsedniku državnega sveta Marku Lotriču, ministrici za javno upravo Sanji Ajanović Hovnik in parlamentarnim strankam.
Učinkovita lokalna samouprava za trajnostni razvoj
“Lokalna samouprava je eden najbolje delujočih sistemov v državi, rezultati njenega delovanja pa so realno vidni in merljivi. Upravljanje države v preteklosti je bilo slabo. Sistemi v njeni pristojnosti so v poraznem stanju. Med njimi so zdravstveno varstvo, dolgotrajna oskrba, vključevanje tujcev, javni prevoz in regionalni razvoj. “Pristojnosti občin pri tem niso izvzete, pravzaprav je ravno nasprotno,” opozarjajo v Združenju občin Slovenije (SOS). Poudarili so ključno vlogo županov in njihovih sodelavcev, ki imajo potrebne izkušnje, znanje in razumevanje raznovrstnega delovanja sistema. Poudarili so, da vse to ne bi bilo mogoče brez daljših mandatov.”
Poleg tega to ocenjujejo kot spodbujanje t. i. “novih obrazov” in poskus prenosa teh smernic na lokalno raven.
Ko novinci nastopijo funkcijo, pogosto ne poznajo sistema lokalne samouprave. Pogoste menjave v občinskem vodstvu lahko povzročijo upad znanja in spretnosti. Ta so potrebna za uspešno vodenje in upravljanje občin. Brez teh kompetenc postanejo politični predstavniki bolj dovzetni za vpliv tistih, ki sisteme dobro poznajo in obvladajo. Avtonomija odločanja se bo zmanjšala, medtem ko se bosta ‘odvisnost in skladnost’ povečali,” trdi SOS.
Omenjajo tudi, da večji občinski projekti obsegajo več mandatov, saj vključujejo različne faze, kot so zamisel, pridobivanje dokumentacije, pridobivanje dovoljenj, preverjanje, zagotavljanje sredstev in dokončanje projekta. V redkih državah, kjer so županski mandati omejeni na največ dva ali tri zaporedne mandate, so podaljšali trajanje županskega mandata na pet, šest ali celo osem let.
Manj kandidatov, večji izziv
SOS izraža tudi skrb, da se med ljudmi zmanjšujeta zanimanje in pripravljenost, da se izpostavijo in kandidirajo. Kot navajajo, na zadnjih lokalnih volitvah obstoječi župani v 51 občinah niso imeli protikandidatov.
“Ne zato, ker bi bili državljani tako ‘prestrašeni’, da ne bi kandidirali, ampak predvsem zato, ker ni zanimanja za vstop v politiko. Politične stranke in lokalne liste težko najdejo posameznike, ki bi bili pripravljeni kandidirati. To ne velja le za lokalno raven, temveč tudi za parlamentarne volitve, kjer imajo politične stranke in liste, razen redkih izjem, težave pri zapolnjevanju 88 sedežev za volitve v državni zbor. Omejitev števila mandatov bi le še dodatno zmanjšala zanimanje ljudi za izpostavljanje,” menijo v Združenju občin. Predlagajo omejitev števila županskih mandatov. Predlagajo omejitev mandatov za vse funkcionarje. Odločitve na nacionalni ravni imajo pomembne posledice za celotno državo. Odločitve na lokalni ravni imajo manjši vpliv.
Združenje občin Slovenije (ZOS) meni, da je omejevanje mandata županov nepotrebno. Ovira namreč kontinuiteto lokalne samouprave, ki je učinkovit sistem v državi. Enako velja tudi za skupnost občin. Poudarjajo tudi, da je bil v tretjini občin na zadnjih lokalnih volitvah le en kandidat, ki je bil pripravljen prevzeti položaj župana.
Če bo Piratska stranka s svojim predlogom uspela, se lahko zgodi, da v nekaterih občinah glede na trenutne razmere ne bo nobenega kandidata za župana. V naši državi županski mandat traja le štiri leta, medtem ko večji projekti za uspešno izvedbo običajno zahtevajo vsaj dva mandata. ZOS je poudaril, da je treba priznati, da je omejevanje mandatov v nasprotju z demokratičnimi načeli. Volivci odločajo o svojih predstavnikih.
Omejitev županskih mandatov dvomljiva
Združenje mestnih občin je medijem sporočilo, da skupščina županov o predlogu Piratov še ni odločala. Vendar pa strokovna služba združenja predlogu nasprotuje.
“Menimo, da je predlagana sprememba nedodelana in kaže na nerazumevanje delovanja lokalne samouprave s strani predlagatelja. Ne bi prispevala k izboljšanju stanja, nasprotno, lahko bi imela nasprotni učinek. Obrazložitev predloga temelji na splošnih in nepreverjenih trditvah. “Predlog je diskriminatoren. Uvaja omejitve za eno vrsto lokalnih uradnikov. Na druge izvoljene uradnike na lokalni in nacionalni ravni predlog ne vpliva,” je navedla strokovna služba ZMOS.
Poudarili so tudi, da so župani med redkimi uradniki, ki jih neposredno volijo ljudje. “V mestnih občinah izvoljeni župani v primerjavi s politiki, izvoljenimi na državni ravni, običajno prejmejo bistveno več glasov volivcev. Zato ima položaj župana visoko stopnjo legitimnosti, hkrati pa pomeni tudi visoko stopnjo osebne odgovornosti z izrazito nestimulativnim nadomestilom. “Uspešnost župana ocenjujejo volivci vsaka štiri leta. Zagovarjamo stališče, da imajo le volivci pravico omejiti mandate posameznega župana z volitvami. Tega ne bi smeli določati z zakonom,” so pojasnili. Poudarili so še, da Pirati v svojem zakonodajnem predlogu niso prepričljivo predstavili argumentov ali koristi za morebitno omejevanje županskih mandatov.
“Opozoriti želimo tudi na dejstvo, da v Sloveniji več kot polovica občin ne dosega zakonskega praga 5.000 prebivalcev. Postavlja se vprašanje, koliko primernih potencialnih kandidatov je pripravljenih nastopiti in prevzeti odgovornost v manjših lokalnih skupnostih.
Predlagana ureditev bi lahko zmanjšala strokovnost županov ali pa bi lahko povzročila, da v manjših občinah ne bi bilo kandidatov, je opozoril ZMOS.
