OpenAI je predstavil novo različico svojega jezikovnega modela GPT-5.1, ki po navedbah podjetja prinaša pomembne izboljšave pri hitrosti, logičnem sklepanju in sledenju navodilom. Model je zasnovan tako, da samodejno prilagaja količino računske moči, ki jo porabi pri reševanju nalog. Pri enostavnih vprašanjih uporablja manj ‘razmišljanja’, pri kompleksnih pa več, kar naj bi izboljšalo učinkovitost in nadalje zmanjšalo možnosti napačnih odgovorov.
GPT-5.1 lahko pri zahtevnejših nalogah zagotovi natančnejše in bolj premišljene rezultate, kar naj bi bilo posebej uporabno v poslovnih okoljih, programiranju in analizah večstopenjskih problemov.
Novo izdajo spremljata dva prilagodljiva načina uporabe – Instant in Thinking. Instant naj bi poskrbel za zelo hitre odgovore, primerne za vsakodnevne kratke zahteve in splošna vprašanja. Thinking pa omogoča podrobnejšo obravnavo, kjer model namenja več časa sklepanju in pripravi poglobljene analize. S tem želi OpenAI uporabnikom ponuditi večji nadzor nad tem, kako temeljit bo model pri podanem odgovoru.
Pri tem ostaja pomembno, da se uporabnik zaveda narave vprašanja. Kadar gre za zapleten projekt ali načrtovanje, je smiselno izbrati Thinking način, pri hitri informacijah pa Instant zadošča. Model tudi hitreje preklaplja med obema načina, kar naj bi prispevalo k bolj tekoči uporabi.
Prilagajanje komunikacijskega sloga
Ena izmed najopaznejših novosti je širša možnost prilagajanja komunikacijskega sloga. Uporabniki lahko določijo, kako naj model govori – bolj profesionalno, krajše, daljše, bolj prijateljsko ali v tonu, ki vsebuje več osebnosti. OpenAI naj bi tako omogočil bolj naravno interakcijo pri pogovornih scenarijih, kot so pomoč uporabnikom, ustvarjalno pisanje ali osebno svetovanje.
Pri tem gre za poskus približevanja umetne inteligence vsakdanjemu komuniciranju, kar naj bi izboljšalo tudi priložnosti za vključevanje v aplikacije in digitalne storitve, namenjene širši javnosti.
Nadgradnja prinaša tudi boljšo stroškovno učinkovitost pri uporabi prek API-vmesnikov. Po navedbah OpenAI za izvedbo številnih nalog potrebuje manj jezikovnih enot, kar pomeni manjšo obremenitev sistemov in nižje stroške za razvijalce.
GPT-5.1 sicer ne predstavlja povsem nove arhitekture, temveč optimizirano in nadgrajeno različico predhodnih modelov, vendar s pomembnimi praktičnimi izboljšavami, ki jih bodo najbolj opazili profesionalni uporabniki.
Dostop do posameznih funkcij bo različen: nekatere zmožnosti bodo brezplačnim uporabnikom na voljo postopno, medtem ko bodo naročniki plačljivih paketov prejeli širši nabor naprednih funkcij, kot so popolna prilagoditev osebnosti in Thinking način.
Kaj to pomeni za vas
Za končnega uporabnika pomeni nadgradnja modela GPT-5.1 več intuitivnejšo in hitrejšo interakcijo. Ko se boste obračali na storitve, ki jih poganja umetna inteligenca — na primer klepetalni asistenti, pomoč pri pisanju ali kodiranju — boste zaznali manj zamudnega “razmišljanja” in bolj prilagojene odgovore vašemu slogu.
V praksi to pomeni, da bo model že pri enostavnih vprašanjih hitreje podal jasne smernice, pri zahtevnejših pa namenil več časa za analizo in tako izboljšal možnost, da odgovor ne bo površinski ali napačen. Pri poslovnih strankah in razvijalcih pa to prinaša konkretne koristi: manj porabljenih jezikovnih enot, nižje stroške ob večji učinkovitosti in možnost, da se model vgradi v delovne procese (kodiranje, analize, avtomatizacija) z manj “hrošči”.
Podjetja lahko ob tem izkoristijo tudi možnost prilagoditve sloga komuniciranja: model lahko nastavimo, da govori bolj profesionalno, bolj sproščeno, s prijateljskim tonom ali pa bolj tehnično — kar omogoča boljšo integracijo v vsako konkretno aplikacijo. Hkrati je prototipni način “no reasoning” posebej koristen za hitre, nizkolatentne naloge, kjer je ključno čim manj čakanja in čim več tekočega odziva.
Kaj spremljati naprej
Pri GPT-5.1 je pomembno spremljati, kako se razvijajo tržni in regulativni pogoji. Model sicer ne pomeni popolne arhitekturne prelomnice, ampak optimizacijo predhodne generacije – kar pomeni, da se bodo naslednji koraki verjetno osredotočili na razširjeno zmožnost multimodalnosti (obdelava besedila, slike, zvoka), še boljšo zmožnost učenja iz manjšega števila primerov in integracijo modelov v vsakodnevne naprave.
Prav tako je treba upoštevati konkurenco – druga podjetja, kot je Anthropic, razvijajo lastne modele, kar pomeni, da bo hitrost uvedbe in razpoložljivost tehnologije ključna. Na regulativnem nivoju pa se bo treba zavedati, da širša uporaba velikih jezikovnih modelov odpira vprašanja o varnosti, transparentnosti in etiki – še posebej v primerih, kjer gre za občutljive podatke ali avtomatizirane odločitve.
Z vidika uporabnika to pomeni, da je smiselno spremljati, kakšni pogoji uporabe so postavljeni, kakšno raven nadzora ima aplikacija, v kateri je model vključen, in kako podjetje zagotavlja odgovorno uporabo. Ob tem velja biti pozoren tudi na to, kako model “razmišlja” ali kdaj preklopi v način hitrega odgovora – v določenih situacijah je še vedno priporočljiv človeški nadzor.
Foto: Freepik
