Optimizem glede inflacije v ZDA spodbuja azijske trge
Azijske delnice so se v ponedeljek okrepile zaradi ugodnih podatkov o inflaciji v ZDA, ki so znova obudili upanje za morebitno nadaljnje omilitev denarne politike v prihodnjem letu. Vzporedno je Washington uspel preprečiti zaustavitev delovanja vlade, kar je dodatno spodbudilo vlagatelje. Po obdobju intenzivnih odločitev centralnih bank je ta teden obetajoč nekoliko mirnejši tempo, saj bodo objavljeni le zapisniki nekaterih sestankov, brez govorov Federal Reserve. Novi ameriški podatki bodo igrali manjšo vlogo.
MSCI-jev najširši indeks azijsko-pacifiških delnic zunaj Japonske se je dvignil za 0,3 odstotka, medtem ko je japonski Nikkei pridobil 1,2 odstotka, navaja Reuters. K rasti japonskih delnic je pripomoglo tudi povečanje vrednosti indeksa proizvajalcev avtomobilov Topix za 1,3 odstotka, pri čemer so na trgu opaženi znaki napredka v morebitni združitvi podjetij Honda in Nissan. Južnokorejske delnice so se zvišale za 1,3 odstotka, tajvanski trg pa je zabeležil še večji skok, saj je pridobil 2,6 odstotka.
Na kitajskem trgu so modri žetoni narasli za 0,7 odstotka, medtem ko so donosi 10-letnih obveznic dosegli novo rekordno nizko vrednost 1,665 odstotka. To se je zgodilo kljub prizadevanjem centralne banke, da bi ustavila padec donosnosti. Terminske pogodbe EUROSTOXX 50 so padle za 0,2 odstotka, medtem ko so terminske pogodbe FTSE in DAX ostale skoraj nespremenjene.
Ameriški trgi in terminske pogodbe
Terminske pogodbe S&P 500 so se okrepile za 0,4 odstotka, terminske pogodbe Nasdaq pa za 0,6 odstotka. Indeks S&P 500 je prejšnji teden padel za skoraj 2 odstotka. Nasdaq je izgubil 1,8 odstotka. Kljub temu je slednji letos narasel za 30 odstotkov. Analitiki pri Bank of America (BofA) so opozorili, da je letos rast indeksa S&P 500 znašala 23 odstotkov. Brez prispevka 12 največjih podjetij bi bila omenjena rast zgolj 8 odstotkov. Tako ekstremna koncentracija je po njihovem mnenju ranljivost za prihodnja leta.
Na Wall Streetu so se vlagatelji v petek razveselili nižjega od pričakovanega merila osnovne inflacije v ZDA, ki je znašalo 0,11 odstotka. To je delno omililo vpliv strogih ukrepov Federal Reserve z začetka tedna.
Pričakovanja o znižanju obrestnih mer
Terminske pogodbe Fedovih skladov zdaj nakazujejo 53-odstotno verjetnost znižanja obrestnih mer marca in 62-odstotno maja. Vendar analitiki pričakujejo le dve znižanji za četrtino točke, s končno obrestno mero med 3,75 in 4,0 odstotka do konca leta 2025. Pred nekaj meseci je trg upal, da se bodo obrestne mere spustile na približno 3,0 odstotka.
Ob povišanih pričakovanjih o državnih izdatkih je močan pritisk tudi na trge obveznic. Donosi 10-letnih obveznic so v dveh tednih narasli za skoraj 42 bazičnih točk, kar je največje povečanje od aprila 2022.
Ekonomist JPMorgan Michael Feroli je poudaril, da so na nedavno povečanje osnovne inflacije vplivale nove grožnje carin in omejitve priseljevanja. Slednje pa bi lahko zmanjšalo optimizem Federal Reserve glede inflacije. Kljub temu Feroli pričakuje znižanje obrestnih mer za skupno 75 bazičnih točk prihodnje leto, pri čemer bi znižanja začeli v začetku leta in nadaljevali s četrtletnim tempom.
Valutni trgi: stabilnost dolarja in ranljivost evra
Na valutnih trgih se je indeks dolarja obdržal blizu najvišjih vrednosti v zadnjih dveh letih pri 107,720. Dolar je v tem mesecu doslej pridobil 1,9 odstotka. Evro je ostal ranljiv pri vrednosti 1,0441 dolarja, potem ko je prejšnji teden ponovno testiral podporo okoli 1,0331–1,0343 dolarja.
Dolar je bil stabilen pri 156,55 jenov, pri čemer je v decembru zabeležil 4,5-odstotno rast. Kljub temu se jen sooča z grožnjo japonske vladne intervencije, če bi dolar presegel mejo 160,00 jenov, kar bi lahko sprožilo ukrepanje na trgu.
Močan dolar in visoki donosi obveznic sta vplivala na ceno zlata, ki je dosegla 2625 dolarjev za unčo. Prejšnji teden je zlato padlo za 1 odstotek, kar kaže na pritisk na plemenite kovine v trenutnih makroekonomskih razmerah.
Na trgu surovin so se cene nafte zvišale, kar je povezano z rastjo drugih tveganih sredstev. Vendar visok dolar ostaja breme za naftni trg, prav tako pa tudi zaskrbljenost zaradi nizkega kitajskega povpraševanja, ki so ga osvetlile šibke številke maloprodaje prejšnji teden. Cena nafte Brent se je zvišala za 36 centov na 73,29 dolarja za sod, medtem ko je ameriška nafta pridobila 40 centov in dosegla 69,86 dolarja za sod.
