Orban in von der Leyen v razpravi snela rokavice
[Euronews] – V Evropskem parlamentu v Strasbourgu se je danes odvila precej napeta razprava med madžarskim premierjem Viktorjem Orbánom in predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen. Oba sta v goreči izmenjavi stališč prikazala diametralno nasprotujoče si vizije za prihodnost Evrope, predvsem glede vprašanj kot so vojna v Ukrajini, gospodarska konkurenčnost EU ter problematika migracij. Kljub pričakovani diplomatski izmenjavi pa je debata hitro postala osebna in razkrila globoko politično neujemanje med Orbánom in von der Leyen.
Vprašanje Ukrajine in ruske vojne
Osrednji del razprave je bil posvečen vojni v Ukrajini. Orbán je kritiziral odziv Evropske unije na rusko agresijo, trdeč, da je trenutna strategija “slabo načrtovana in slabo izvedena.” Po njegovem mnenju bi morala EU obnoviti komunikacijo s Kremljem, kar je skušal doseči že sam med svojim kontroverznim obiskom v Moskvi julija letos. Orbán je evropskim poslancem dejal: “Evropska unija ima napačno politiko, ko gre za to vojno. Če želimo zmagati, moramo spremeniti to izgubljeno strategijo.”
Ursula von der Leyen pa je Orbánove izjave o Ukrajini in njegov obisk v Moskvi obsodila. Ostro je kritizirala vsakršne poskuse, da bi za vojno krivili Ukrajino namesto Rusije. “Še vedno obstajajo nekateri, ki za to vojno ne krivijo napadalca, temveč napadene,” je poudarila. Njene besede so se navezovale na Orbánove pozive k obnovi dialoga z Moskvo, pri čemer ga je izzvala s primerjavo z madžarsko revolucijo leta 1956 proti Sovjetski zvezi. “Ali bi kdaj krivili Madžare za sovjetsko invazijo leta 1956?” je vprašala von der Leyen in s tem opozorila na zgodovinske vzporednice med rusko agresijo v Ukrajini in sovjetskim zatiranjem vzhodnoevropskih narodov.
Orbán je ostro zavrnil to primerjavo in jo označil za “napako”, trdeč, da madžarska revolucija leta 1956 “nima nič skupnega” z ukrajinskim odporom proti ruskim enotam. Madžarski premier je vztrajal, da je Evropska komisija izgubila svojo nevtralnost in se prelevila v “politično orožje”, s čimer se je neposredno obrnil na von der Leyen.
Gospodarska vizija za Evropo
Orbánov govor se je nadaljeval z opozorilom zaradi gospodarske stagnacije v Evropi in pozivom k povečanju konkurenčnosti, da bi zmanjšali razkorak med EU, ZDA in Kitajsko. Madžarski premier je poudaril, da EU potrebuje odločnejše ukrepe za gospodarsko prenovo, vključno z izboljšanjem industrijske politike. Kritiziral je tudi zeleni dogovor von Ursule der Leyen, ki naj bi po njegovem mnenju prezrl industrijske potrebe bloka. Orbán je dejal, da skupna strategija EU za zmanjšanje odvisnosti od ruskih fosilnih goriv po vojni v Ukrajini neposredno prispeva k počasni gospodarski rasti in visokim cenam energije v bloku.
Von der Leyen je v svojem odgovoru branila evropske dosežke na področju energetike, še posebej prizadevanja za zmanjšanje odvisnosti od Moskve. Opozorila je, da Madžarska, ki je trenutno izvzeta iz embarga na rusko nafto, išče “alternativne načine” za nadaljevanje poslovanja z rusko energijo. “Rusija je vedno znova dokazala, da preprosto ni zanesljiv dobavitelj,” je dejala in poudarila, da morajo vse države članice prispevati k energetski varnosti Evrope.
Problem migracij in zunanje meje EU
Migracije so bile še ena ključna tema razprave. Orbán je opozoril na, po njegovih besedah, nevarnosti, ki jih prinaša prihod prosilcev za azil iz držav z nizkimi dohodki. Med tem je trdil, da migracije povečujejo antisemitizem, nasilje nad ženskami in homofobijo. “Dejstva govorijo sama zase,” je dejal Orbán, ne da bi ponudil konkretne dokaze za svoje trditve, zaradi česar so mu evropski poslanci burno nasprotovali.
Madžarski premier je kot rešitev predlagal, da bi morala EU vzpostaviti “zunanje žariščne točke” v sosednjih državah, kjer bi obravnavali prošnje za azil. Prosilci bi lahko vstopili na evropsko ozemlje šele po odobritvi njihovih prošenj, kar naj bi po Orbánovih besedah preprečilo nedovoljene migracije. Vendar je bila ta zamisel deležna kritike, saj nekateri menijo, da bi takšni postopki lahko kršili temeljne pravice prosilcev za azil.
Von der Leyen je v svojem odgovoru opozorila, da madžarska vlada sama sebi nasprotuje, saj je razširila svojo shemo nacionalnih izkaznic za ruske in beloruske državljane ter podpisala sporazum s Kitajsko, ki omogoča kitajskim policistom delovanje na Madžarskem. “Kako je mogoče, da madžarska vlada povabi ruske državljane v našo Unijo brez dodatnih varnostnih pregledov?” je vprašala von der Leyen in s tem nakazala na morebitno varnostno tveganje, ki ga prinaša madžarska politika.
Portal24; Foto: Pexels