Madžarski premier Viktor Orban je sobotno parado ponosa v Budimpešti označil za “gnusno in sramotno” ter ob tem obtožil Evropsko unijo, da stoji za organizacijo dogodka, ki se je po njegovih besedah preoblikoval v protivladni shod. Madžarski mediji poročajo, da naj bi se dogodka udeležilo blizu 100.000 ljudi, kljub vnaprejšnji policijski prepovedi in morebitnim sankcijam.
Orban je svoje kritike izrazil v zaprti spletni skupnosti “Fight Club”, namenjeni njegovim podpornikom. Premier je opozicijske politike obtožil, da naj bi delovali po navodilih iz Bruslja ter svoje volivce pozivali k množični udeležbi na dogodku.
“Od včeraj smo še bolj prepričani, da se tem ljudem ne sme dovoliti, da se približajo oblastem. In tega jim ne bomo dovolili,” je dejal Orban. Organizacijo dogodka je sicer prevzela mestna uprava Budimpešte pod vodstvom župana Gergelyja Karacsonyja, ki ga vlada pogosto označuje kot pristaša interesov Evropske unije.
Evropska komisija brez odziva
Na očitke madžarskega predsednika vlade se Evropska komisija ni odzvala. Orbanova vlada se že dalj časa spopada z EU glede vprašanj vladavine prava, svobode medijev in pravic skupnosti LGBTIQ+.
Parada ponosa je bila prvotno prepovedana na podlagi novega zakona iz marca letos, ki utemeljuje prepoved tovrstnih dogodkov z “zaščito otrok”. Kljub temu so udeleženci shod izpeljali, dogodek pa je potekal brez večjih incidentov.
V luči polemik je Orban v petek ostro nastopil tudi proti predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen. Očital ji je, da Madžarsko obravnava kot “podrejeno državo” in pri tem primerjal njen poziv k dovoljenju parade z ukazi iz Moskve v času nekdanje socialistične oblasti.
Po navedbah tiskovnih agencij izjave ni bilo mogoče neodvisno potrditi. Madžarski vladni tiskovni predstavnik na prošnje za dodatna pojasnila ni odgovoril.
Dogajanje v prestolnici je dodatno zaostrilo politično ozračje pred prihajajočo sezono, v kateri se pričakuje več ključnih odločitev glede odnosov Madžarske z evropskimi institucijami. Parada ponosa, ki je presegla tradicionalne okvire praznovanja in opozarjanja na pravice skupnosti LGBTIQ+, se je po oceni analitikov preoblikovala v simbol širšega civilnega nezadovoljstva z aktualno oblastjo.
Ana Koren
Foto: Wikimedia/Evropska ljudska stranka
