Orbán predsedovanje Svetu EU končuje s srečanjem z Erdoğanom
Madžarski premier Viktor Orbán se je v Turčiji, kjer je zaključil predsedovanje Madžarske Svetu EU srečal s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoğanom. Obisk je del Orbánovega prizadevanja za promocijo svoje vizije za končanje vojne v Ukrajini, ki pa jo je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski ostro zavrnil.
Srečanje z Erdoğanom sledi Orbánovemu telefonskemu pogovoru z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, ki je trajal eno uro, navaja Euronews. Orbán je po pogovoru poudaril, da se zdi trenutna situacija v Ukrajini “najnevarnejša” v zadnjih tednih. Predlagal je t. i. “božično premirje” ter obsežno izmenjavo ujetnikov med sprtima stranema.
Kljub temu je ukrajinska vlada izrazila nezadovoljstvo, saj jih Madžarska o pogovoru ni obvestila. Iz urada predsednika Zelenskega so sporočili, da Madžarska nima pooblastil za tovrstne pogovore, in dodali, da ukrajinski predstavniki že tedne aktivno delajo na izpustitvi zapornikov iz ruskega ujetništva.
Zelenski kritičen do Orbánovih prizadevanj
Volodimir Zelenski je Orbánove predloge označil kot poskus povečanja njegove osebne podobe. Na družbenem omrežju X je zapisal, da doseganje “resničnega miru in zajamčene varnosti” zahteva sodelovanje ZDA, Evrope in drugih partnerjev. Prav tako je poudaril, da se o miru ne bi smelo razpravljati brez Ukrajine.
Orbán je na kritike odgovoril z zapisom na družbenih omrežjih, v katerem je izrazil razočaranje nad zavrnitvijo Zelenskega in dodal: “Naredili smo, kar smo lahko.”
Razhajanja glede mirovnih prizadevanj v Evropi
Madžarski premier ni prvi evropski voditelj, ki se je soočil s kritikami zaradi stikov z Vladimirjem Putinom. Tudi nemški kancler Olaf Scholz je bil novembra deležen podobnih obtožb, ko je govoril z ruskim predsednikom. Zelenski je Scholzu takrat očital, da odpira “Pandorino skrinjico”, in opozoril, da vsak mirovni dogovor, ki ne vključuje Ukrajine, ogroža prizadevanja za končanje konflikta.
Medtem so številni ukrajinski zavezniki izrazili zaskrbljenost, da bi hitro sklenjeno premirje lahko pomenilo predvsem uresničevanje ruskih interesov. Kritiki opozarjajo, da bi Rusija s takšnim dogovorom pridobila čas za okrepitev svojih enot, kar bi konflikt še podaljšalo.
V ozadju teh prizadevanj za mir se odvijajo tudi politične spremembe v ZDA. Novoizvoljeni predsednik Donald Trump je napovedal, da bo premislil o nadaljevanju ameriške vojaške pomoči Ukrajini. Hkrati je ponovil svojo pripravljenost na umik ZDA iz Nata, kar je vzbudilo zaskrbljenost med evropskimi in ukrajinskimi voditelji.
Trump je že večkrat izjavil, da bi Ukrajina morala doseči takojšnje premirje, vendar so podporniki Kijeva zaskrbljeni, da bi to lahko vodilo v večje ruske pridobitve. Zelenski vztraja, da je članstvo Ukrajine v Natu ključni del njegove strategije za trajen mir, kar pa Moskva zavrača.
Portal24; Foto: Wikimedia/Evropska ljudska stranka
