Evropska unija se je tik pred 4. obletnico ruske invazije na Ukrajino znašla v položaju, ki ga diplomati opisujejo kot eno najresnejših notranjih blokad od začetka vojne. Dva zaporedna madžarska veta sta ustavila tako finančno pomoč Kijevu kot nov sveženj sankcij proti Moskvi.
Visoka predstavnica EU za zunanje zadeve Kaja Kallas je ob prihodu na srečanje zunanjih ministrov opozorila, da se vprašanj ne bi smelo umetno povezovati. „Ne smemo povezovati stvari, ki med seboj sploh niso povezane,“ je dejala in dodala, da je treba najprej slišati razloge Budimpešte ter nato preveriti, ali obstaja pot iz zastoja.
Madžarska zadržuje odobritev 90 milijard evrov vrednega nujnega posojila za Ukrajino, hkrati pa blokira 20. sveženj sankcij proti Rusiji. V središču spora je tranzit ruske nafte po naftovodu Družba, ki je bil nedavno poškodovan v napadu, odgovornost zanj pa si strani razlagajo različno.
Premier Viktor Orbán je napovedal tri „protiukrepe“: začasno ustavitev izvoza madžarskega dizelskega goriva v Ukrajino ter veto na finančni paket in sankcije. „Ko se bodo pošiljke nafte nadaljevale, se bodo vzpostavili normalni odnosi,“ je dejal.
Ukrajinska stran zavrača očitke o izsiljevanju in poudarja, da popravila potekajo v izjemno zahtevnih razmerah zaradi stalnih groženj z novimi napadi. Obenem predlaga alternativne poti za dobavo neruske nafte v Srednjo Evropo.
Bruselj med energijo in solidarnostjo
Institucije EU so se znašle med dvema pritiskoma: zagotoviti energetsko varnost članicam ter obenem ohraniti finančno in politično podporo Ukrajini. Za sredo je predviden krizni sestanek, na katerem naj bi razpravljali tudi o možnosti uporabe jadranskega plinovoda kot alternativne poti oskrbe.
Po poročanju Euronews je bilo v Bruslju pričakovati, da bo 20. krog sankcij – ki med drugim predvideva popolno prepoved določenih storitev za ruske tankerje – potrjen do 24. februarja, ko minevajo 4 leta od začetka vojne. Kallasova pa je priznala, da zaradi „zelo odločnih izjav“ madžarske vlade dogovor ni verjeten.
Blokada je sprožila ostre odzive. Švedska zunanja ministrica Maria Malmer Stenergard je zastoj označila kot „sramoto“ in poudarila, da je vsaka zamuda pri sprejemanju sankcij neuspeh za Evropo. Francoski minister Jean-Noël Barrot je izpostavil, da „mora vsakdo izpolniti svoje obveznosti“, estonski zunanji minister Margus Tsahkna pa je ocenil, da za zastoj „ni razloga“.
Notranjepolitična dimenzija
Madžarski veto na posojilo je še posebej občutljiv, ker je finančno pomoč že potrdil Evropski parlament, voditelji držav članic pa so o njej dosegli politični dogovor na decembrskem vrhu. Madžarska je tedaj izpogajala izvzetje za svojo državo, podobno kot Slovaška in Češka, ki sta prav tako izvzeti iz nekaterih določb.
Zaplet se odvija v času, ko se Orbán doma sooča z volilno kampanjo; parlamentarne volitve na Madžarskem so napovedane za 12. april. Odnos do Ukrajine in Bruslja ostaja ena osrednjih tem kampanje.
Kijev medtem opozarja, da bo ob popolnem umiku ameriških donacij po ponovni izvolitvi predsednika Donalda Trumpa nova evropska pomoč potrebna že aprila. Evropska diplomacija tako vstopa v novo fazo negotovosti, kjer se energetska vprašanja, notranja politika in vojna v Ukrajini prepletajo v občutljivo ravnotežje.
