Besedni spor med Ukrajino in Madžarsko se je ta teden znova razplamtel po intervjuju, ki ga je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski dal za Euronews. V pogovoru je ostro kritiziral madžarskega premierja Viktorja Orbána, češ da z nasprotovanjem pogajanjem o članstvu Ukrajine v Evropski uniji „dejansko pomaga Vladimirju Putinu“.
Zelenski je poudaril, da nima namena ponujati koncesij Budimpešti in da bi morala Madžarska, kot članica EU in Nata, „podpreti ukrajinsko obrambo Evrope, ne pa ovirati evropske poti Kijeva“. Po njegovih besedah Ukrajina s svojim odporom proti ruski agresiji varuje celino, pri čemer od Madžarske „ni prejela nobene konkretne pomoči“.
Madžarski premier Viktor Orbán je očitke zavrnil v izjavi, objavljeni kmalu po objavi intervjuja. Poudaril je, da Madžarska Ukrajini ničesar ne dolguje in da za njeno varnost skrbijo lastne obrambne sile ter zveza Nato. „Ukrajina Madžarske ne brani pred nikomer in ničemer. Za kaj takega nismo prosili in tega tudi nikoli ne bomo,“ je dejal Orbán.
Spomnil je, da je Budimpešta Ukrajini že namenila približno 200 milijonov evrov humanitarne pomoči ter da državi še naprej dobavljata plin in električno energijo. Po njegovih besedah Madžarska „ravna solidarnostno, vendar ne bo sprejela potez, ki bi škodile njenim nacionalnim interesom“.
Nasprotovanje članstvu Ukrajine v EU ostaja
Orbán je ponovil, da Madžarska nasprotuje odprtju pristopnih poglavij z Ukrajino in njeni kandidaturi za članstvo v Uniji. „Madžarska ne podpira in ne bo podpirala vstopa Ukrajine v EU, ker bi to prineslo vojno v Evropo in denar naših državljanov odneslo v Ukrajino,“ je dejal madžarski premier.
Po njegovih besedah si Budimpešta prizadeva za „strateško partnerstvo“ z Ukrajino, ne pa za njeno polnopravno članstvo. Madžarska vlada je v začetku leta izvedla nezavezujoče nacionalno posvetovanje, v katerem je 95 odstotkov vprašanih izrazilo nasprotovanje širitvi EU na Ukrajino.
Kot navaja Euronews, Madžarska še naprej blokira začetek uradnih pogajanj o širitvi, pri čemer navaja varnostne in gospodarske razloge. Orbánova vlada trdi, da bi sprejem države v Unijo pomenil dodatno finančno breme za proračun EU, obenem pa bi odprl nova tveganja v času vojne.
Energetske napetosti zaostrujejo odnose
Spor med Kijevom in Budimpešto se ni omejil le na vprašanje članstva, temveč tudi na energetske razmere. Napetosti so se poleti povečale, ko so ukrajinski napadi na ruski naftovod Družba večkrat začasno prekinili dobavo nafte Madžarski.
Budimpešta je napade označila za „nezaslišane in nesprejemljive“ ter opozorila, da takšna dejanja ogrožajo energetsko stabilnost regije. Ukrajina je v odgovor obtožila Madžarsko, da se še vedno preveč zanaša na uvoz ruskih fosilnih goriv in tako „posredno prispeva k financiranju ruskega vojnega stroja“.
Medtem ko Kijev vztraja, da bi morala EU kaznovati države, ki ohranjajo gospodarsko odvisnost od Moskve, Budimpešta trdi, da so madžarske energetske potrebe stvar nacionalne varnosti in da je prehod na alternativne vire mogoč le postopno, navaja Euronews.
Besedna vojna med državama poteka v času, ko se Unija pripravlja na nov krog razprav o širitvi in o pomoči Ukrajini. Bruselj vztraja, da bo članstvo Kijeva dolgoročen proces, ki zahteva izpolnjevanje strogih reformnih meril, medtem ko Budimpešta opozarja na nevarnost prehitrega približevanja.
Diplomati ocenjujejo, da so odnosi med državama trenutno na najnižji točki od začetka ruske invazije. Madžarska sicer ohranja odprte kanale komunikacije, vendar doslej ni nakazala, da bi bila pripravljena spremeniti svoje stališče glede širitve EU.
Foto: © European Union 2024 – EP
