Na Okrožnem sodišču v Ljubljani je bila vložena kazenska zasebna tožba zoper predsednika vlade Roberta Goloba zaradi domnevnega obrekovanja. Tožbo je v imenu ortopeda Gregorja Kavčiča vložil odvetnik Boštjan Penko, povod zanjo pa so izjave, ki jih je Golob izrekel na predvolilnem soočenju na Televiziji Slovenija 19. februarja.
Kavčič v tožbi navaja, da je predsednik vlade v javnem nastopu o njem trdil neresnične stvari, ki naj bi mu resno škodovale pri ugledu in dobrem imenu. Golob je takrat kot primer zlorab v zdravstvu omenil primer iz Splošne bolnišnice Novo mesto in dejal, da naj bi predstojnik oddelka svoje paciente organizirano preusmerjal v zasebno ordinacijo. Ob tem je navedel tudi številke o domnevno umetno napihnjenih čakalnih vrstah ter zatrjeval, da so se po “čiščenju” seznama čakalne dobe bistveno skrajšale.
Po navedbah tožbe naj bi bile te trditve neresnične, Golob pa naj bi jih izrekel kljub temu, da je bil seznanjen z javnimi pojasnili in demantiji, ki so bili objavljeni že pred soočenjem. V tožbi je zapisano, da Kavčič nikoli ni organizirano vozil pacientov iz javne bolnišnice v svojo zasebno ordinacijo in da prav tako ni bil pristojen za vodenje ali urejanje čakalnih seznamov v bolnišnici.
Kavčič: operacije zunaj bolnišnice so čakalne vrste krajšale
Kavčič v tožbi poudarja, da je dodatno delo pri koncesionarju opravljal s soglasjem delodajalca in da vsaka operacija, opravljena zunaj Splošne bolnišnice Novo mesto, pomeni krajšo čakalno vrsto v javnem sistemu. Po njegovih navedbah kasnejše zmanjšanje števila čakajočih ne dokazuje, da bi bili bolniki na seznamih neupravičeno, temveč da so se po njegovem odhodu sami izpisali in se prijavili pri koncesionarju, kjer zdaj opravlja posege.
Tožba predsedniku vlade očita, da je sporne izjave izrekel z namenom politične promocije v času pred volitvami in da so imele te izjave zanj hude osebne in profesionalne posledice. Kavčič meni, da so s tem izpolnjeni vsi zakonski znaki težje oblike kaznivega dejanja obrekovanja, poroča STA.
Ozadje spora in odziv premierjevega kabineta
Spor ima širše ozadje v dogajanju v Splošni bolnišnici Novo mesto, kjer je bil Kavčič po izrednem strokovnem nadzoru razrešen z mesta vodje ortopedskega oddelka in mu je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi. Takratni nadzor je ugotovil nepravilnosti pri čakalnih seznamih in domnevno preusmerjanje pacientov v zasebni zavod, kar je Kavčič ves čas zavračal kot neresnično in žaljivo.
Iz kabineta predsednika vlade so se na vloženo tožbo odzvali s sporočilom, da Goloba pri prizadevanjih za krepitev javnega zdravstva ne bo ustavila nobena tožba. Ob tem so poudarili, da je po njihovem mnenju nenadzorovana privatizacija zdravstva v nasprotju z njegovimi vrednotami ter da zdravje ne sme postati predmet dobičkarstva.
Primer bo zdaj obravnavalo sodišče, kjer se bo presojalo, ali so bile izjave predsednika vlade protipravne in ali so presegle meje dopustne politične razprave.
