Oskrba z električno energijo, plinom in paro lani dosegla 522 milijonov evrov neto čistega dobička

Denar, evro [Foto: Freepik]

Oskrba z električno energijo, plinom in paro lani dosegla 522 milijonov evrov neto čistega dobička

Slovenske gospodarske družbe so v preteklem letu skupno ustvarile 6,7 milijarde evrov neto čistega dobička, kar predstavlja 10-odstotno nominalno in 2-odstotno realno rast v primerjavi s predlanskim letom. Po podatkih agencije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) je bila neto dodana vrednost na zaposlenega višja za devet odstotkov nominalno in za odstotek realno.

Iz oddanih letnih poročil 71.638 gospodarskih družb je razvidno, da so predvsem velike in mikro družbe prispevale k povečanju dobička, medtem ko so majhne in srednje velike družbe zabeležile nižji dobiček. Martina Resnik, vodja sektorja za statistiko in informiranje na AJPES-u, je izrazila pozitivno presenečenje nad rezultati, ki kažejo na odpornost gospodarstva tudi v času pandemije covida-19 in energetske krize.

Velike družbe so lani ustvarile 3,35 milijarde evrov dobička, kar je za 19 odstotkov več kot leto prej, mikrodružbe pa so dobiček povečale za 29 odstotkov na 689 milijonov evrov. Nasprotno pa so srednje velike in majhne družbe zabeležile padec dobička za dva oziroma štiri odstotke.

Najuspešnejša je bila osrednjeslovenska regija

Osrednjeslovenska regija je bila najuspešnejša z 3,2 milijarde evrov čistega dobička, kar je 29 odstotkov več kot predlani. Sledijo podjetja iz savinjske regije z rastjo odstotka na 644 milijonov evrov, medtem ko so podjetja v podravski regiji zabeležila devetodstotni padec na 511 milijonov evrov. Največji padec dobička je bil v koroški regiji, za 31 odstotkov na 79,5 milijona evrov.

Prihodki so ostali na ravni 146,5 milijarde evrov, vendar je bila realna rast prihodkov negativna, z zmanjšanjem za sedem odstotkov. Največ čistega dobička so ustvarile predelovalne dejavnosti, kljub 12-odstotnemu padcu v primerjavi z lanskim letom.

V trgovini je dobiček narasel za tri odstotke na 1,27 milijarde evrov, največji prihodek te panoge pa je znašal 46,4 milijarde evrov. Gradbeništvo je zabeležilo najvišjo rast dobička, za 33 odstotkov na 386 milijonov evrov, s povečanjem prihodkov za 19 odstotkov in neto dodano vrednostjo na zaposlenega, ki se je povečala za 21 odstotkov.

Energetika

Oskrba z električno energijo, plinom in paro je po neto čisti izgubi 195 milijonov evrov predlanskim, v preteklem letu dosegla 522 milijonov evrov neto čistega dobička. Kljub temu so prihodki panoge upadli za 12 odstotkov, na 12,8 milijarde evrov. Panoga je izstopala z najvišjo neto dodano vrednostjo na zaposlenega, ki je znašala 188.318 evrov, kar je za 136 odstotkov več kot leto prej.

Za oskrbo z energijo sta po neto dodani vrednosti na zaposlenega sledili finančna in zavarovalniška dejavnost z 149.153 evri (100-odstotna rast) ter poslovanje z nepremičninami z 121.895 evri (11-odstotna rast).

Na tujih trgih so slovenska podjetja ustvarila 59,8 milijarde evrov prihodkov, kar je šest odstotkov manj kot predlani. Zlasti na trgih Evropske unije so čisti prihodki padli za pet odstotkov na 45,3 milijarde evrov, izven EU pa za 10 odstotkov na 14,4 milijarde evrov.

Stroški blaga in storitev so bili nižji za tri odstotke, pri čemer so stroški energije upadli za odstotek, stroški plač pa so narasli za 12 odstotkov. Povprečna mesečna plača na zaposlenega je bila višja za devet odstotkov nominalno in za odstotek realno, pri čemer je znašala 2.218 evrov.

V gradbeništvu in trgovini je bilo zabeleženo največ plačilno nesposobnih pravnih oseb. Število začetih insolvenčnih postopkov se je nadalje zmanjševalo, s 928 primeri v preteklem letu v primerjavi z 996 leta prej.

Inflacijski vplivi so bili lani nekoliko manjši, saj je povprečna letna inflacija znašala 7,4 odstotka, medtem ko je bila leto prej 8,8 odstotka.

[Vir: MMC RTV SLO]; Portal24; Foto: Freepik