Ko otrok obupa, se razjezi ali reče “ne znam”, je prvi instinkt starša pogosto, da pomaga. Da olajša, razloži, popravi ali naredi namesto njega. Povsem razumljivo – nihče ne želi gledati otroka, ki se muči.
A prav v teh trenutkih se dogaja nekaj zelo pomembnega.
Frustracija ni znak, da gre nekaj narobe. Pogosto je znak, da se otrok uči.
Zakaj je frustracija del razvoja
Ko otrok naleti na oviro, se sreča z občutkom, ki ga ne zna takoj obvladati. To je frustracija. Neprijetna, naporna, včasih tudi zelo intenzivna.
A ravno tu se začne učenje. Ne samo učenje naloge, ampak učenje vztrajnosti, reševanja problemov in obvladovanja čustev.
Otrok ne razvija odpornosti takrat, ko mu je lahko – ampak takrat, ko mu ni.
Kje starši pogosto posežejo prehitro
Ko vidimo, da otrok postaja nervozen ali jezen, hitro vskočimo. Pokažemo rešitev, pomagamo ali ga skušamo pomiriti. S tem sicer rešimo trenutek, a pogosto vzamemo priložnost.
Otrok ne dobi izkušnje, da lahko sam pride skozi težavo.
Če to ponavljamo, se navadi, da je frustracija nekaj, kar je treba takoj odpraviti – ne pa nekaj, kar lahko prenese.
Tanka meja med podporo in reševanjem
Seveda otrok ne sme ostati sam v stiski. A razlika je v tem, ali smo ob njem ali namesto njega.
Podpora pomeni, da ostanemo blizu, ga spodbudimo in mu damo čas. Reševanje pomeni, da prevzamemo nalogo.
Otrok ne potrebuje, da mu odstranimo vsako težavo. Potrebuje občutek, da jo lahko z našo prisotnostjo premaga.
Kaj se zgodi, ko pustimo prostor
Ko otrok doživi, da lahko nekaj naredi kljub težavi, se zgodi pomemben premik. Ne samo, da reši nalogo – začne verjeti vase.
To ne pride takoj. Včasih traja dlje, včasih je več poskusov. A ravno to gradi notranjo moč.
Frustracija, ki jo otrok zmore preživeti, postane njegova prednost.
Manj reševanja, več zaupanja
Največ, kar lahko starši naredijo, je, da malo zadržijo impulz. Da ne posežejo takoj. Da dovolijo trenutek, ko je težko.
To ne pomeni, da otroka pustimo samega. Pomeni, da mu damo prostor, da poskusi.
Otrok, ki se nauči, da težava ni konec, ampak del poti, razvije nekaj, kar mu bo koristilo celo življenje.
