Panamske oblasti so prevzele operativni nadzor nad dvema ključnima pristaniščema ob Panamskem prekopu, potem ko je bila razveljavljena dolgoletna koncesija hongkonške skupine CK Hutchison. Odločitev prihaja v času zaostrenih geopolitičnih napetosti med Združenimi državami Amerike in Kitajsko ter odpira novo poglavje v upravljanju ene najpomembnejših svetovnih prometnih poti.
Vrhovno sodišče Paname je že januarja pogodbo, ki je hčerinski družbi Panama Ports Company od leta 1997 omogočala upravljanje pristanišč Balboa na pacifiški in Cristobal na atlantski strani, razglasilo za neustavno. Po objavi sodbe v uradnem listu je panamska pomorska uprava tudi formalno prevzela nadzor nad obema objektoma.
Panamske oblasti poudarjajo, da je cilj zagotoviti nemoteno delovanje pristanišč, ki so ključna za promet skozi prekop. Po njihovih navedbah odločitev ne pomeni razlastitve, temveč začasen ukrep do določitve nadaljnje ureditve in vrednotenja sredstev.
CK Hutchison je prevzem označil za „nezakonit“ in opozoril na „resna tveganja za delovanje, zdravje in varnost“ na terminalih. Podjetje trdi, da panamska država z upravljavcem ni izvedla nikakršnega usklajevanja ter da gre za zaplembo brez pravne podlage.
Družba je napovedala, da bo uporabila vsa razpoložljiva pravna sredstva, vključno s postopki proti Panami in morebitnimi tretjimi osebami, ki so sodelovale pri prevzemu, poroča AFP. Že pred tem je hongkonško podjetje opozorilo, da bo odločitev izpodbijalo tudi pred Mednarodno trgovinsko zbornico.
Geopolitika
Spor poteka v širšem kontekstu napetosti med Washingtonom in Pekingom. Panamski prekop, dolg približno 80 kilometrov, predstavlja ključno trgovsko žilo: skozenj poteka okoli 40 odstotkov ameriškega kontejnerskega prometa in približno 5 odstotkov svetovne trgovine.
Ameriški predsednik Donald Trump je lani trdil, da Kitajska dejansko nadzoruje prekop, kar so panamske oblasti večkrat odločno zanikale. Panama vztraja, da prekop ostaja pod izključnim državnim nadzorom in da odločitev o koncesiji temelji na pravni presoji, ne na zunanjepolitičnih pritiskih.
Po navedbah panamskih oblasti se začenja 18-mesečno prehodno obdobje, v katerem bosta pristanišči upravljali dve drugi podjetji. Pristanišče Balboa bo prevzelo podjetje APM Terminals, hčerinska družba danske skupine Maersk, Cristobal pa bo upravljal Terminal Investment Limited v lasti logističnega velikana MSC.
Ministrica za delo Jackeline Muñoz je zagotovila, da na obeh terminalih, kjer je zaposlenih približno 1.200 ljudi, „ne bo odpuščanj“. Oblasti poudarjajo, da bo delovanje pristanišč neprekinjeno, hkrati pa napovedujejo nov mednarodni razpis za dolgoročno upravljanje.
Panamski prekop so zgradile Združene države Amerike in ga upravljale skoraj stoletje, preden so ga leta 1999 predale Panami. Razprave o njegovi vlogi in nadzoru pa se z novimi pravnimi in političnimi zapleti znova vračajo v središče mednarodne pozornosti.
