Papež Frančišek: Deset let na čelu Katoliške cerkve
Papež Frančišek praznuje svojo deseto obletnico na čelu Katoliške cerkve. Katoliška cerkev je izjemno priljubljena, a se po desetletjih reform sooča z notranjo nepokorščino, čeprav je temeljni nauk pustil nedotaknjen.
Ko se je 13. marca 2013 v preprostem papeškem oblačilu pojavil na balkonu bazilike svetega Petra, je Argentinec Jorge Bergoglio takoj pokazal, da bo njegovo papeževanje drugačno. Nasmejani in odkriti jezuit je bil popoln kontrast svojemu zadržanemu, intelektualnemu predhodniku Benediktu XVI., prvemu papežu po srednjem veku, ki je odstopil.
Od svojega katoliškega prepričanja ni odstopal
Frančišek je imel načrt – reformirati upravljanje Cerkve, ki jo je vodila inercija, očistiti njene sumljive finance in jo obrniti navzven. Čeprav ni odstopal od trdnih katoliških prepričanj (umor splava in homoseksualnost je označil za greh), se je Frančišek izkazal za bolj sočutnega in manj dogmatičnega od svojih predhodnikov. Med drugim je obsodil preganjanje istospolno usmerjenih.
“Nič več demoniziranja homoseksualnosti, nič več razprav o zunajzakonskih aferah in kontracepcijskih tabletah. Vse to je umaknil z mize,” je dejal predstavnik italijanskega Vatikana Marco Politi. Namesto tega 86-letni papež poudarja vprašanja socialne pravičnosti, medverskega dialoga, okolja in pravic beguncev.
“Papež je angažiral Cerkev pri vprašanjih, ki so v središču zahodnih demokracij, kot so okolje, izobraževanje, pravo,” dodaja Roberto Regoli, profesor na Papeški univerzi Gregoriana.
Med pandemijo je stal sam v neurju
Soočeni so tudi s škandali spolnih zlorab, ki že leta pretresa Cerkev po vsem svetu in nikakor ne pojenja. Frančiškove reforme vključujejo obvezno prijavo duhovniških zlorab otrok in njihovo prikrivanje.
Papež je skušal na mednarodnem prizorišču ustvariti zavezništva, predvsem med Vatikanom in Kitajsko, muslimanskimi državami in Rusko pravoslavno cerkvijo. Odnosi z Rusi so se zaradi vojne v Ukrajini poslabšali. Frančiškova ponudba posrednika za mir med Moskvo in Kijevom ni obrodila sadov.
Kljub visoki starosti in zdravstvenim težavam (leta 2021 je bil hospitaliziran zaradi operacije debelega črevesa, zaradi težav s kolenom se vozi z invalidskim vozičkom) papež še vedno veliko potuje.
Obiskal je tudi Južni Sudan in Demokratično republiko Kongo, kar kaže na njegovo priljubljenost. Katoličani po vsem svetu se spominjajo tudi njegovega vodenja v času pandemije koronavirusa. Posebej, ko je marca 2020 med neurjem sam stal na Trgu svetega Petra in vernike pozival, naj se proti strahu borijo.
Igre moči
Frančiškov skromni slog je že od samega začetka nakazal spremembo v odnosu Vatikana. Papež je namesto palače izbral preprosto stanovanje, v svoj dom je povabil brezdomce in nekdanje zapornike. Frančiškova težnja, da dela stvari po svoje, je deležna veliko kritik. Kritiki menijo, da zavrača tradicijo papeške službe in da gre predaleč z zelo osebnim pristopom k vodenju Cerkve.
“Frančišek kaže avtoritarizem, ki ga kurija že dolgo ni videla. To je lahko neizogibno razdražljivo,” je za agencijo France Presse povedal visoki diplomat, ki je nameščen v Rimu, a je želel ostati anonimen.
Papež je že imenoval kardinale, ki bodo iskali njegovega naslednika
Prvi latinskoameriški papež se zdaj bolj kot kadarkoli prej sooča z močnim nasprotovanjem konservativnega krila katoliške cerkve. Del odziva je povzročila januarska smrt dveh vodilnih vatikanskih konservativcev, nekdanjega papeža Benedikta XVI. in avstralskega kardinala Georgea Pella.
Frančišek je dejal, da bo sledil Benediktovi odločitvi o odstopu, če mu bo zdravje preprečevalo opravljanje funkcije. Poudaril je tudi, da odstop ne sme biti pravilo in da ni na njegovem dnevnem redu, o tem smo pisali tukaj.
Priprave na konklave, na katerem bodo izbrali naslednika, so se že začele, je dejal Politi. Politi je dodal, da ne gre za manevriranje imen, ampak za ideološko platformo bodočega papeža. Tam je Frančišek svoj pečat že pustil, imenoval je namreč 65 odstotkov kardinalov, ki bodo nekoč izbrali njegovega naslednika.
vir Foto: STA
