Papež Frančišek na Korziki: Sredozemlje je evropsko pokopališče
Pretekli konec tedna se je papež Frančišek odločil, da ne bo sodeloval pri velikem ponovnem odprtju katedrale Notre Dame v Parizu, temveč je obiskal francoski otok Korzika. Enodnevni obisk je bil namenjen opozarjanju na krizne razmere v Sredozemlju in na lokalne verske tradicije. Obisk, ki je bil eden najkrajših v času njegovega papeževanja zunaj Italije, je trajal le devet ur, a je imel pomembno simbolno vrednost.
Frančišek je svoj obisk začel v prestolnici Ajaccio, kjer je sodeloval na konferenci o ljudski religioznosti v Sredozemlju, navaja Euronews. Na dogodku, ki ga je organiziral škof Ajaccia, kardinal Francois-Xavier Bustillo, je nagovoril več kot 400 udeležencev. V svojem govoru je poudaril pomen lokalnih verskih tradicij, med katerimi je posebej izpostavil kult Device Marije, znane kot Madonuccia. Ta je leta 1656 zaščitila otok pred kugo in ostaja simbol upanja in zaščite.
Papež je izpostavil tudi krizo migracij, ki je Sredozemlje spremenila v “največje evropsko pokopališče”. Tiskovni predstavnik Vatikana Matteo Bruni je ob tem poudaril, da Sredozemlje ni le območje kulture in religije, temveč tudi regija konfliktov in tragedij, ki zahtevajo globalno pozornost.
Simbolična maša in srečanje z Macronom
Po govoru na konferenci je papež obiskal katedralo Santa Maria Assunta, kjer se je srečal z duhovščino in molil pred kipom Madonucije. Nato je maševal v parku Place d’Austerlitz, kjer se je kot otrok igral Napoleon. Maše se je udeležilo okoli 7.000 vernikov, ki so prišli z različnih koncev otoka.
Pred povratkom v Rim se je Frančišek zasebno srečal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom. Srečanje, ki je trajalo 40 minut, je potekalo na letališču in je verjetno vključevalo razprave o aktualnih družbenih in političnih vprašanjih.
Izogibanje Parizu in poudarek na “cerkvi obrobja”
Papež Frančišek je s svojim obiskom na Korziki ponovno pokazal, da se izogiba protokolarni pompoznosti in raje osvetljuje težave obrobnih skupnosti. To je že tretjič, da je papež obiskal Francijo, ne da bi obiskal Pariz. Leta 2023 je obiskal Marseille, kjer je opozoril na migracijsko krizo, leta 2014 pa je nagovoril Evropski parlament v Strasbourgu. Ponovno odprtje Notre Dame v začetku meseca je tako prepustil drugim, saj se zdi, da se bolj osredotoča na vprašanja, ki zadevajo revne in marginalizirane skupnosti.
Korzika, ki ima 340.000 prebivalcev, je del Francije od leta 1768. Čeprav je kulturno in geografsko bližje Italiji, ima otok močno nacionalistično gibanje, ki se zavzema za večjo avtonomijo. Lani je predsednik Macron predlagal, da bi Korziki podelili omejeno avtonomijo, vendar je vprašanje še vedno predmet političnih razprav.
Portal24; Foto: Wikimedia/Benhur Arcayan
