Papež Frančišek: Papeški odstopi naj ne bodo nekaj običajnega
Papež Frančišek je dejal, da odstopi papežev namesto dosmrtne službe ne bi smeli postati “trend” v Rimskokatoliški cerkvi, podajati bi jih morali le v izrednih okoliščinah. Izjavo je papež dal v zasebnem pogovoru z jezuiti med nedavnim potovanjem v Demokratično republiko Kongo in se razlikuje od prejšnjih, ko je dejal, da bi upokojeni papeži zaradi podaljševanja življenjske dobe in napredka medicine lahko postali cerkvena stalnica.
Časopis La Stampa je izjave objavil v članku patra Antonia Spadara, jezuitskega duhovnika s sedežem v Rimu, ki sodeluje na srečanjih in o njih piše s papeževim soglasjem. Februarja so papeža v Kinšasi vprašali o poročanju medijev, da bi lahko odstopil.
Papeški odstopi naj ne bodo nekaj običajnega
Papež je ponovil izjavo, ki jo je decembra prvič dal za španski časnik, da je nekaj mesecev po izvolitvi leta 2013 napisal uradno odstopno izjavo, ki jo bo lahko uporabil, če bi nekega dne zaradi resnega zdravstvenega stanja ostal trajno nezavesten in nezmožen sprejemanja odločitev.
Ne spreglejte
“To nikakor ne pomeni, da bi morali papeški odstopi postati moda, nekaj običajnega. Menim, da mora biti papeštvo dosmrtno. Ne vidim razloga, zakaj ne bi bilo tako. Zgodovinsko izročilo je pomembno. Če bi poslušali govorice namesto tega bi zamenjali papeža vsakih šest mesecev,” je dejal.
Papež Benedikt je leta 2013 odstopil zaradi slabega fizičnega in duševnega zdravja in tako. Postal je prvi papež v 600 letih, ki je abdiciral. Živel je še skoraj 10 let. Po besedah njegovih najožjih sodelavcev je ostal priseben do nekaj dni pred smrtjo 31. decembra.
Benedikt je še naprej pisal in sprejemal obiskovalce. Slednji so občasno razkrili, kaj govori. Tako so ”nahranili” konservativno, nostalgično katoliško frakcijo, ki je nezadovoljna s Frančiškovo vladavino.
Znak ponižnosti
V 10 letih po Benediktovem odstopu je Cerkev doživela eno največjih delitev v sodobnem času. Čeprav Frančišek pogosto govori, da je življenje z Benediktom v Vatikanu kot bivanje z dedkom v hiši, je knjiga, ki jo je napisal Benediktov najbližji sodelavec, pokazala, da sobivanje dveh mož v belem v majhnem mestu-državi ni vedno potekalo brez težav.
Ton Frančiškovih izjav afriškim jezuitom je bil nasproten od tistega, ki ga je uporabil, ko je komentiral morebitne odstope papežev, tudi svojega. Ko se je julija lani vrnil iz Kanade, je povedal, da je zaradi starosti in vse pogostejših obolenj, tudi s koleni, zaradi katerih mora uporabljati palico in invalidski voziček, ugotovil, da mora upočasniti “oziroma se odločiti za odstop”.
Avgusta je papeže v odstopu označil za ponižne. Še prej je dejal, da Benediktov odstop ne sme biti “edini” in da je Benedikt z odhodom z oblasti postal “institucija, ki je odprla vrata upokojenim papežem”.
Frančišek je ta mesec v pogovoru z afriškimi jezuiti dejal, da trenutno iz zdravstvenih razlogov ne namerava odstopiti.
vir Foto: STA
Ne spreglejte…
Kritike dejanj papeža vse hujše: “V srcu Cerkve je državljanska vojna”
V Vatikanu so se kritike dejanj papeža Frančiška (od njegovih reform, pa do zunanje politike), po smrti njegovega predhodnika Benedikta XVI., dodatno okrepile. Razkrile so tudi vzdušje nekakšne “državljanske vojne” v Vatikanu in to v času, ko poteka svetovna razprava o prihodnosti katoliške cerkve… več tukaj.
