Papež Frančišek po hudi bolezni: Tukaj sem in vodim
Papež Frančišek, ki je februarja letos le za las ušel smrti zaradi hudega izbruha pljučnice, je v zadnjih tednih presenetil z vrsto javnih nastopov, ki so kljubovali zdravniškim nasvetom o potrebi po počitku. Njegovi nenapovedani izleti, med drugim v baziliko svetega Petra in na tradicionalne velikonočne dogodke, so sprožili razprave o njegovem zdravju, vodenju in sporočilu, ki ga želi poslati svetu. Strokovnjaki menijo, da papež s tem ne le dokazuje svojo vzdržljivost, temveč tudi poudarja svojo avtoriteto in bližino ljudem.
Eden od najbolj presenetljivih trenutkov se je zgodil, ko je Lorena Araujo Piñeiro, restavratorka, ki je obnavljala grobnico papeža Urbana VIII v baziliki svetega Petra, opazila moškega v invalidskem vozičku, oblečenega v črtast zgornji del, podobne ponču, in brez čevljev. Sprva ga je zamenjala za običajnega romarja, a kmalu je ugotovila, da gre za papeža Frančiška, navaja The Guardian. Pojavil se je, da bi se osebno zahvalil njej in njeni kolegici Micheli Malfanti za njuno delo. »Bilo je, kot da je pravkar vstal iz postelje,« je dejala Piñeiro in dodala, da je bil papež videti sproščen in srečen, kljub neformalni opravi in nosni kanili, ki mu pomaga pri dihanju.
Njegov obisk ni bil le spontan, temveč tudi drzen, saj je kljub zdravstvenim omejitvam brez oklevanja pozdravil restavratorki in celo otroka, ki je bil v baziliki. Tiskovni predstavnik Vatikana je kasneje izjavil, da ti dogodki kažejo na izboljšanje papeževega zdravstvenega stanja, a mnogi vidijo v tem globlji pomen.
Politična sporočila skozi dejanja
Papeževi javni nastopi po hospitalizaciji niso le znamenje fizičnega okrevanja, temveč tudi premišljena gesta, menijo strokovnjaki. Christopher White, vatikanski dopisnik za National Catholic Reporter, poudarja, da Frančišek že od začetka svojega pontifikata deluje samosvoje – od odločitve, da opusti tradicionalna papeška oblačila, do bivanja v skromnejši Casa Santa Marta namesto v apostolski palači. »Zdaj, pri 88 letih in po resni hospitalizaciji, še naprej sledi svoji poti,« pravi White.
Po njegovem mnenju ima papež dva motiva: prvič, verjame, da je stik z ljudmi najboljše zdravilo, saj se kot pastor čuti dolžnega biti med ljudmi. Drugič, zaveda se špekulacij o svojem zdravju, možnem odstopu in prihodnjem konklavu. S svojimi nastopi pošilja jasno sporočilo: »Tukaj sem in jaz sem glavni.« Njegova navzočnost na nedeljski maši na Trgu svetega Petra, zasebno srečanje s kraljem Charlesom in kraljico Camillo ter obisk zapornikov v rimskem zaporu Regina Coeli na veliki četrtek so le nekateri primeri, ki to potrjujejo.
Premikanje meja kljub tveganjem
Papež Frančišek je že v preteklosti dokazal, da rad premika meje. Leta 2021 je kljub pandemiji covida-19 in varnostnim tveganjem odpotoval v Irak, kjer je le za las ušel dvojnemu samomorilskemu napadu, kar je razkril v svoji avtobiografiji Hope. Pred boleznijo je opravil več kot 40 čezmorskih potovanj in vzdrževal izjemno natrpan urnik. Tudi zdaj, sredi jubilejnega leta, ko Rim privablja milijone romarjev, in ob bližajoči se kanonizaciji Carla Acutisa, prvega tisočletnega svetnika, 27. aprila, papež ne kaže znakov umika.
»Vedno preizkuša, koliko lahko naredi,« pravi Robert Mickens, vatikanski komentator. Čeprav nekateri dvomijo o modrosti njegovih odločitev, Mickens meni, da se Frančišek zaveda svojih omejitev, a hkrati čuti odgovornost, da izpolni pričakovanja romarjev, zlasti ob velikonočnih praznikih. Javier Martínez-Brocal, vatikanski dopisnik španskega časopisa ABC, dodaja, da papež po obsmrtni izkušnji preprosto želi »živeti v sedanjosti« in izkoristiti vsako priložnost, da pokaže svojo prisotnost.
Portal24; Foto: Wikimedia/Christoph Wagener
