Papež Frančišek po hudi pljučnici zapustil bolnišnico

Papež Frančišek [Foto: Wikimedia/Benhur Arcayan]

Papež Frančišek po hudi pljučnici zapustil bolnišnico

Po petih tednih boja s hudo pljučnico je papež Frančišek v nedeljo, 23. marca 2025, zapustil rimsko bolnišnico Gemelli in se vrnil v Vatikan. Oseminosemdesetletni poglavar Katoliške cerkve je preživel 38 dni v bolnišnici, kar predstavlja najdaljšo hospitalizacijo v njegovem dvanajstletnem papeževanju in drugo najdaljšo v novejši papeški zgodovini. Njegovo zdravstveno stanje je v tem obdobju sprožilo številne skrbi med verniki in v Vatikanu, kjer so se pojavljala vprašanja o njegovi prihodnosti na čelu Cerkve.

Kolona avtomobilov s papežem je zgodaj zjutraj vijugala skozi prometne ulice Rima, ko se je šibek in slaboten Frančišek vračal domov, piše Euronews. Pred odhodom iz bolnišnice se je na balkonu, ki gleda na glavni vhod, poslovil od zbranih. Na sončno nedeljsko jutro se je pred bolnišnico zbralo na stotine ljudi, ki so želeli izraziti podporo in se posloviti od priljubljenega papeža. Frančišek, ki je sedel v invalidskem vozičku, je dvignil palec in z mehkim glasom na kratko nagovoril množico, kar je sprožilo val olajšanja med navzočimi.

Huda bolezen z življenjsko nevarnimi zapleti

Papeževo zdravstveno stanje se je začelo slabšati 14. februarja, ko so ga zaradi poslabšanja kroničnega bronhitisa sprejeli v bolnišnico. Argentinski papež, ki so mu v mladosti odstranili del pljuč zaradi zdravstvenih težav, je že dolgo znan po občutljivih dihalih. Zdravniki so sprva odkrili kompleksno okužbo dihalnih poti, ki je vključevala bakterijske, virusne in glivične povzročitelje, kmalu zatem pa so potrdili še obojestransko pljučnico. Med hospitalizacijo so se pojavili dodatni zapleti, kot so anemija, nizke vrednosti krvnih ploščic in znaki odpovedi ledvic, ki so jih zdravniki uspešno obvladali z dvema transfuzijama krvi.

Najtežji trenutki so prišli konec februarja, ko je Frančišek doživel akuten napad kašlja, med katerim je vdihnil bruhanje. Zaradi tega je potreboval neinvazivno ventilacijsko masko, ki mu je olajšala dihanje. Kasneje je preživel še dve respiratorni krizi, zdravniki pa so morali ročno odstranjevati nakopičeno sluz iz njegovih pljuč. Kljub resnosti stanja papež nikoli ni bil intubiran in je ves čas ostal pri zavesti, kar je zdravnike navdalo z optimizmom glede njegovega okrevanja.

Zdravniki optimistični glede okrevanja

Frančiškov osebni zdravnik, dr. Luigi Carbone, je na tiskovni konferenci v soboto zvečer izrazil prepričanje, da bo papež sčasoma znova zmogel opravljati svoje dolžnosti, če bo napredek ostal stabilen. Dr. Sergio Alfieri, vodja zdravniške ekipe, je poudaril, da so bile razmere dvakrat smrtno nevarne, a je papež pokazal izjemno odpornost. »Ko je rekel ‘Še sem živ’, smo vedeli, da se vrača njegova značilna volja do življenja,« je dejal Alfieri. Dodal je, da Frančišek še vedno občuti posledice bolezni, kot so težave z govorjenjem, a da je to pri starejših bolnikih pričakovano in da se njegov glas postopoma izboljšuje.

V zadnjih dveh tednih se je papeževo stanje stabiliziralo. Ponoči ne potrebuje več ventilacijske maske, zmanjšala pa se je tudi njegova odvisnost od dodatnega kisika čez dan. Kljub temu ostaja šibek, izguba teže zaradi pomanjkanja apetita pa je opazna. Zdravniki so poudarili, da bo okrevanje dolgotrajno, a so prepričani, da se bo sčasoma vrnil k običajnim dejavnostim.

Negotova prihodnost in sveto leto

Vrnitev papeža v Vatikan je prinesla olajšanje, a vprašanja o njegovi prihodnosti ostajajo. Tiskovni predstavnik Vatikana Matteo Bruni ni potrdil nobenih prihajajočih dogodkov, vključno z načrtovanim obiskom kralja Charlesa III. 8. aprila ali papeževo udeležbo na velikonočnih obredih. Dr. Carbone je izrazil upanje, da bi Frančišek lahko konec maja odpotoval v Turčijo na ekumensko obletnico, a je to odvisno od njegovega zdravja.

Papeževa bolezen sovpada z začetkom svetega leta, ki naj bi v Rim privabilo več kot 30 milijonov romarjev. Frančišek je že izpustil več jubilejnih avdienc, a vatikanski uradniki pravijo, da njegova odsotnost ni bistveno vplivala na pričakovani obisk. Njegov prvi nastop v živo po sprejemu v bolnišnico, nedeljski blagoslov z balkona, je vernikom vlil novo upanje, da bo papež kljub krhkosti nadaljeval svoje poslanstvo.

Frančiškova hospitalizacija je bila daljša od vseh v njegovem času na čelu Cerkve, presegel jo je le sveti Janez Pavel II., ki je leta 1981 v Gemelliju preživel 55 dni. Papeževa vrnitev domov je tako simbol moči kot opomnik na minljivost, ki jo prinašajo leta in bolezen.

Portal24; Foto: Wikimedia/Benhur Arcayan