Papež Frančišek v Belgiji: Nepričakovano srečanje z brezdomci in soočenje s kritikami cerkve
[Vir: Euronews] – V okviru svojega potovanja po Belgiji je papež Frančišek presenetil lokalno skupnost z obiskom cerkve Saint-Gilles v Bruslju, kjer se je srečal z brezdomci in ljudmi brez dokumentov. Njegov obisk je bil nepričakovana sprememba sicer strogo določenega urnika, saj se je v soboto zjutraj pridružil desetim osebam na skromnem zajtrku v cerkvi, ki običajno poteka na prostem. Da bi se izognili slabemu vremenu, so mizo prenesli v notranjost cerkve, kjer je papež ob rogljičkih in kavi poslušal njihove zgodbe.
Skupina je s papežem Frančiškom delila svoje izkušnje, težave in izzive, s katerimi se soočajo kot brezdomci in migranti brez urejenih dokumentov. V prisrčnem vzdušju so mu podarili lokalno pivo, La Biche de Saint Gilles, ki ga je župnija izdelala za zbiranje sredstev v dobrodelne namene. Eden izmed udeležencev, migrant, ki je preživel težko potovanje čez Sredozemsko morje do italijanskega otoka Lampedusa in nato končal v zaporu, je papežu zaupal, da je izgubil vero in voljo do molitve, a jo zdaj znova odkriva.
Oče Benjamin Kabongo, frančiškanski pater, ki v cerkvi Saint Gilles dela z brezdomci, je izrazil globoko hvaležnost za papeževo gesto. Poudaril je, da je papežev obisk pomenil veliko priznanje tistim, na katere svet pogosto pozablja.
Kritike na račun Katoliške cerkve
Papeževo potovanje po Belgiji pa ni bilo brez izzivov. Frančišek se je moral soočiti z ostrimi kritikami belgijskega kralja, premierja in rektorja Katoliške univerze v Leuvnu. Kritike so se osredotočale predvsem na cerkveno prikrivanje spolnih zlorab duhovščine ter pomanjkanje odziva na zahteve žensk in LGBTQ+ katoličanov po bolj enakopravnem položaju v cerkvi.
Papež se je srečal tudi s posamezniki, ki so jih cerkvene zlorabe najbolj prizadele. Med njimi so bili moški in ženske, ki so jih duhovniki spolno zlorabljali kot otroke, ter matere samohranilke, ki so bile prisiljene svoje otroke dati v posvojitev, da bi se izognile družbeni stigmi. Frančišek je izražal obžalovanje za storjene napake, prosil za odpuščanje in obljubil, da bo cerkev naredila vse, kar je v njeni moči, da se takšne zlorabe nikoli več ne ponovijo.
Nagovor belgijskim škofom in duhovnikom
Po obisku Saint-Gillesa se je papež odpravil v koekelberško baziliko Srca Jezusovega, kjer je nagovoril belgijske škofe, duhovnike in katoliško skupnost. Tam so mu brali pisma, v katerih so izražali pomisleke glede aktualnih vprašanj znotraj cerkve, vključno s pomanjkanjem odziva na vprašanja spolnih zlorab ter zahtevami po večjem vključevanju žensk in LGBTQ+ skupnosti v cerkev.
Rektor Katoliške univerze v Leuvnu, Luc Sels, je papežu povedal, da so škandali zlorab močno omajali moralno avtoriteto cerkve in da je potrebna temeljita reforma, če želi cerkev ponovno pridobiti verodostojnost. Sels je poudaril, da bi bilo smiselno, da cerkev ženskam omogoči večjo vlogo, celo v duhovništvu, in da postane bolj odprta do LGBTQ+ skupnosti, če želi ostati relevantna v sodobni družbi.
Papeževo soočenje s kritiki
Kljub obljubam in izraženemu obžalovanju so mnogi preživeli spolnih zlorab in njihovi zagovorniki opozorili, da cerkev še vedno ni naredila dovolj, da bi žrtvam zagotovila pravično odškodnino. Koen Van Sumere, eden od preživelih, je izpostavil, da besede obžalovanja niso dovolj in da mora cerkev prevzeti finančne posledice svojih napak. Žrtve so napisale odprto pismo papežu, v katerem so zahtevale univerzalni sistem cerkvenih odškodnin za njihove travme.
Odprto pismo belgijskih žrtev
Papež Frančišek je že prej obravnaval cerkvene krivice v drugih državah. Leta 2018 se je v Irski opravičil preživelim zlorab in leta 2022 obiskal Kanado, kjer je poskušal zgladiti odnose zaradi cerkvenih šol, ki so povzročile veliko trpljenja med domorodnimi prebivalci. V Belgiji pa je bil prvič izpostavljen tako ostrim in javnim kritikam najvišjih predstavnikov države.
Belgijski kralj Philippe je papežu izrekel dobrodošlico na gradu Laeken, a hkrati omenil škandale zlorab in prisilnih posvojitev ter zahteval, da cerkev “neprestano” dela za odpravo teh krivic. Tudi premier Alexander De Croo je zahteval “konkretne korake” za razčiščevanje škandala zlorab in postavljanje interesov žrtev pred interese cerkve.
Prihodnost Katoliške cerkve v Belgiji
Frančiškov obisk v Belgiji je osvetlil globoke rane, ki so jih v belgijski družbi pustile cerkvene zlorabe. Čeprav so mnogi preživeli zlorab pozdravili papeževo izraženo obžalovanje, so zahtevali več kot zgolj besede – cerkev mora ukrepati in zagotoviti žrtvam pravične odškodnine ter prevzeti odgovornost za pretekle napake.
Papež Frančišek je zaključil svoj obisk Belgije z obljubo, da bo cerkev “sram in prosila za odpuščanje” ter si prizadevala, da se tovrstni škandali nikoli več ne ponovijo.
Portal24; Foto: Wikimedia/Christoph Wagener