Papež Frančišek v Bruslju: Ni prostora za prikrivanje zlorab
[Euronews] – Papež Frančišek je na stadionu King Baudouin v Bruslju pred približno 39.000-glavo množico zaključil obisk v Belgiji. Papež je v govoru je poudaril, da v Cerkvi ni prostora za prikrivanje zlorab. Pozval je vse člane Cerkve, naj nikoli ne prikrivajo zlorab in dodal, da se zlo ne sme skriti.
V svojem govoru je papež še posebej izpostavil zaščito najranljivejših, kot so otroci, ki so pogosto žrtve zlorab. Dejal je: “Pomislimo, kaj se zgodi, ko so malčki škandalizirani, prizadeti, zlorabljeni s strani tistih, ki naj bi zanje skrbeli. To povzroča rane bolečine in nemoči, najprej v žrtvah, pa tudi v njihovih družinah in celotni skupnosti.”
Papežev govor je požel pozitivne odzive med množico, med drugim je eden izmed udeležencev za Euronews izjavil: “Cerkev ni storila dovolj. Zagotovo tudi tukaj v Belgiji in v drugih državah. In to je škandal. To je popolnoma res. Vendar to ne vzame mojega prepričanja.”
Polemike glede izjav o splavu
Kljub toplim odzivom na papežev govor v Bruslju so njegove pripombe na tiskovni konferenci med letom domov sprožile precej polemik. Papež Frančišek je namreč pohvalil pokojnega belgijskega kralja Baudouina kot “svetnika” zaradi njegove odločitve, da leta 1990 za en dan abdicira, namesto da bi podpisal zakon o legalizaciji splava. Frančišek je poudaril, da je za takšno dejanje potrebna “politična hrabrost” in napovedal, da se bo postopek Baudouinove beatifikacije začel po njegovi vrnitvi v Vatikan.
Njegove izjave so požele kritike zlasti zaradi trenutnih razprav v Belgiji o morebitnem podaljšanju zakonske omejitve splava z 12 na 18 tednov. Papež je med letom nazaj v Italijo dejal, da so zdravniki, ki opravljajo splave, “morilci” in da ubijajo človeško življenje.
Zgodovinsko breme zlorab v Belgiji
Papežev obisk v Belgiji je bil zaznamovan s težko zgodovino spolnih zlorab in prikrivanja s strani Cerkve. Belgija je država, ki je že dolgo soočena z grozljivimi zgodbami zlorab v katoliških ustanovah. Ena najbolj znanih zgodb je primer brugškega škofa Rogerja Vangheluweja, ki je leta 2010 priznal, da je 13 let spolno zlorabljal svojega nečaka. Kljub priznanju mu je bilo dovoljeno, da se tiho upokoji, papež Frančišek pa ga je uradno odstavil šele leta 2024, kar je sprožilo ostre kritike zaradi dolgega zamika ukrepanja.
Med obiskom se je papež srečal tudi s 17 žrtvami spolnih zlorab, ki so mu iz prve roke predstavile svoje travme in trpljenje. Papež je slišal tudi kritike glede odziva Cerkve, ki je dolgo zanemarjala prijave teh zločinov. Belgijski premier Alexander de Croo in belgijski kralj so papeža pozvali, naj se zavzame za odškodnino žrtvam.
Papež Frančišek se je v Belgiji soočil tudi z zahtevami po večji enakosti spolov znotraj Cerkve. Belgijska intelektualna elita je pozivala k reformam, ki bi omogočile večjo vlogo žensk v katoliški Cerkvi, vendar je Frančišek zavrnil možnost posvečenja žensk v duhovniški stan in izključil razpravo o tem vprašanju na prihajajoči tritedenski sinodi v Vatikanu.
Portal24; Foto: Wikimedia/Long Thiên