Papež Leon in njegova stališča do ključnih vprašanj: Spolni škandali, podnebje in revščina

Robert Prevost [Foto: Wikimedia/Frayjhonatta/fotografija je simbolna]

Papež Leon in njegova stališča do ključnih vprašanj: Spolni škandali, podnebje in revščina

V četrtek, 8. maja 2025, je bil za 267. papeža izvoljen Robert Francis Prevost, ki si je nadel ime Leon XIV. Prvi papež iz Združenih držav Amerike je že ob prvem nastopu na balkonu bazilike svetega Petra nakazal željo po gradnji mostov in cerkveni enotnosti. Kakšna so njegova stališča do nekaterih najpomembnejših vprašanj, s katerimi se sooča katoliška cerkev, kot so spolni škandali, podnebne spremembe in revščina?

Ena največjih senc, ki visi nad katoliško cerkvijo, je vprašanje spolnih zlorab. Papež Leon XIV se zaveda resnosti tega problema, saj je že leta 2023 za Vatican Media poudaril potrebo po preglednosti in podpori žrtvam. »Tišina ni rešitev,« je dejal in dodal, da je treba žrtvam stati ob strani, saj se njihove rane drugače ne bodo zacelile.

Kljub temu so zagovorniške skupine, kot je Survivors Network of those Abused by Priests (SNAP), izrazile zaskrbljenost zaradi njegovega preteklega ravnanja. SNAP ga obtožuje, da kot škof v Chiclayu v Peruju ni ustrezno ukrepal v primeru obtožb zlorab, prav tako pa naj bi v Chicagu dopustil, da je duhovnik, obtožen zlorab, živel blizu katoliške šole. Vatikanske oblasti so te očitke zanikale, a vprašanje ostaja odprto in bo verjetno spremljalo njegovo papeževanje.

Podnebna kriza kot moralni imperativ

Leon XIV je glede podnebnih sprememb jasno stopil v čevlje svojega predhodnika, papeža Frančiška, ki je bil prvi papež, ki je javno pozival k boju proti globalnemu segrevanju. Novi papež je že novembra 2024 na seminarju v Rimu poudaril nujnost prehoda »od besed k dejanjem« v boju proti podnebni krizi. Opozoril je na škodljive posledice nenadzorovanega tehnološkega razvoja in pohvalil prizadevanja Vatikana za zmanjšanje ogljičnega odtisa, kot so namestitev sončnih panelov in uporaba električnih vozil.

Okoljevarstveniki, kot je Lorna Gold iz gibanja Laudato Si’, so njegovo izvolitev pozdravili in ga označili za »človeka, ki stoji za enotnostjo, mirom in dejanji za naš planet«. Povabilo na podnebno konferenco COP30 v Braziliji nakazuje, da bo podnebje ostalo visoko na njegovem seznamu prednostnih nalog.

Revščina in migranti v središču pozornosti

Papež Leon XIV, ki je večji del svoje kariere preživel v Peruju, kjer je delal z najrevnejšimi skupnostmi, postavlja revščino in skrb za marginalizirane v ospredje svojega delovanja. Njegova teologija je osredotočena na revne, kar odraža prioritete papeža Frančiška. Kot škof v Chiclayu je pokazal posebno skrb za venezuelske migrante, kar je potrdil tudi Jesus Leon Angeles, koordinator katoliške skupine v Peruju.

Na družbenih omrežjih je kritiziral ostre protimigrantske politike, med drugim tudi politike nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. V svojem prvem nagovoru kot papež je poudaril, da mora biti cerkev »odprtih rok«, kar nakazuje, da bo nadaljeval s prizadevanji za vključujočo cerkev, ki podpira najranljivejše. Njegovo delo v Peruju, kjer je pridobil sloves zmernega vpliva med ideološko razdeljenimi škofi, kaže na pragmatičen pristop k tem vprašanjem.

Ana Koren

Portal24; Foto: Wikimedia/Frayjhonattan