Papež Leon je med prvim potovanjem kot voditelj Katoliške cerkve v Ankari izpostavil, da se po svetu stopnjujejo številni nasilni spopadi. Ob tem je dejal, da se po njegovem prepričanju tretja svetovna vojna „bije po delih“, pri čemer so ogroženi temelji mednarodne varnosti. V nagovoru, ki ga je imel na začetku tridnevnega obiska Turčije, je poudaril, da svet nestabilnost poganjajo „ambicije in odločitve, ki teptajo pravičnost in mir“.
Turškim sogovornikom je sporočil, da države po svetu vodijo politike, pri katerih imajo prednost gospodarska in vojaška razmerja moči. Po srečanju s predsednikom Tayyipom Erdoganom je dejal, da „na kocki stoji prihodnost človeštva“ in da se mora mednarodna skupnost upreti nadaljnjemu zdrsu v nasilje. Erdogan je med srečanjem povedal, da pozdravlja papeževo „pronicljivo stališče“ glede palestinskega vprašanja in da upa, da bo obisk pripomogel k zmanjšanju napetosti.
Papež Leon je septembra v Vatikanu sprejel izraelskega predsednika Isaaca Herzoga in z njim govoril o „tragičnih razmerah“ v Gazi. Za prvo čezmorsko pot je izbral Turčijo, kjer letos zaznamujejo 1.700-letnico koncila v Nikeji, s katerim je nastala nicejska veroizpoved.
Po prihodu v Ankaro je začel gost program, ki bo vključeval diplomatska srečanja in obiske verskih krajev. Analitiki opozarjajo, da je simbolika obiska v državi s pomembno geostrateško lego ključni element pri oblikovanju prvih vtisov o papeževi diplomaciji — ta dodana plast razumevanja je za mednarodne opazovalce posebej pomembna zaradi trenutnih razmer.
Na letu iz Rima je dejal, da želi pot posvetiti spodbudi k miru in sožitju med skupnostmi. Poudaril je, da mora biti pomen miru „oznanjen, prenesen, razglašen“, ter pozval k večji enotnosti in medsebojnemu razumevanju.
Po poročanju Reutersa strokovnjaki ocenjujejo, da obisk ponuja prvi vpogled v Leova stališča do globalnih razmer. Cerkev poudarja, da so takšna potovanja tudi izraz kontinuitete, saj so ravno mednarodni obiski eden od načinov, s katerimi Vatikan v praksi izvaja svojo diplomatsko vlogo.
„Srečanje s pravoslavnim vodstvom“
Zvečer se je papež odpravil v Istanbul, kjer je sedež ekumenskega patriarha Bartolomeja, voditelja približno 260 milijonov pravoslavnih kristjanov. Obe skupnosti si v zadnjih desetletjih prizadevata okrepiti sodelovanje, čeprav ločitev sega v leto 1054.
V petek bosta skupaj odpotovala v Iznik, današnjo naslednico starodavne Nikeje, kjer je bil pred 17 stoletji oblikovan temelj krščanske veroizpovedi. Po ocenah cerkvenih zgodovinarjev je prav obnova vezi med Rimom in Carigradom eden od ključnih procesov, ki vplivajo na prihodnost medkrščanskega dialoga.
Med letom v Turčijo sta mu ameriška novinarja v znak zahvalnega dne izročila bučni piti.
Po koncu obiska Turčije bo papež odpotoval v Libanon, kjer ima krščanska skupnost najvišji delež na Bližnjem vzhodu. Država občuti posledice konflikta v Gazi, poleg tega pa jo bremenita gospodarska kriza in negotovost na južni meji. Izrael je v nedavnem napadu na predmestje Bejruta ubil visokega predstavnika gibanja Hezbolah, ki ga podpira Iran, kljub premirju, pri katerem so posredovale ZDA.
Lokalni opazovalci poudarjajo, da prav Libanon zaradi svoje verske sestave predstavlja občutljiv prostor, v katerem mednarodni obiski pogosto sprožijo dodatno politično in javno pozornost.
Tiskovni predstavnik Vatikana Matteo Bruni je potrdil, da so za obisk sprejeli vse potrebne varnostne ukrepe, podrobnosti pa ni razkril. Libanonsko vodstvo, ki gosti okoli milijon sirskih in palestinskih beguncev, opozarja, da bi lahko izraelski napadi v prihodnjih mesecih stopnjevali, hkrati pa upa, da bo papeževa prisotnost usmerila pozornost mednarodne skupnosti na razmere v državi.
[Foto: Wikimedia/Edgar Beltrán, The Pillar ]
